Lives Journal 1

Damir Globochnik

 

NAJSTAREJSHA JAVNA ZBIRKA FOTOGRAFIJ V SLOVENIJI

 

Kabinet za slovensko fotografijo v Gorenjskem muzeju v Kranju

 

 

 

Kabinet slovenske fotografije je bil ustanovljen 28. novembra 1970. Pobudo, ki jo je v chlanku Moch fotografije: razmishljanje ob shestdesetletnici ustanovitve prvega slovenskega kluba fotografov-amaterjev (Gorenjski glas, priloga Snovanja, sht. 5, 25.11.1970) izrazil Marko Aljanchich, naj bi v rojstnemu mestu Janeza Puharja osnovali stalno zbirko izbranih del slovenske fotografije, je obravnaval kranjski fotoklub (FKK Janez Puhar) na slavnostni seji ob 60. obletnici prvega slovenskega amaterskega fotografskega drushtva v Kranju. Sklep o ustanovitvi Kabineta slovenske fotografije so istega dne pozdravili slovenski fotografi na posvetovanju ob XIII. republishki razstavi fotografije v avli Skupshchine obchine Kranj. Kranj se je tedaj lahko pohvalil z nekaj zgledno organiziranimi skupinskimi fotografskimi razstavami.

Marca 1971 je Kabinet priredil v pritlichju Preshernove hishe v Kranju prvo razstavo – retrospektivo Janeza Marenchicha (1914–2007), dobitnika gorenjske Preshernove nagrade v letu 1970. Marenchich je 50 razstavljenih fotografij podaril Kabinetu, kar je bil zachetek oblikovanja javne fotografske zbirke v Kranju.

Prve seje Kabineta 27. maja 1971 so se udelezhili: umetnostni zgodovinar in direktor Gorenjskega muzeja dr. Cene Avgushtin ter fotografi Marko Aljanchich, Stojan Kerbler, Tone Marchan, Janez Marenchich, Marjan Smerke in Alojzij Zhibert. V razpravi je bilo opredeljeno delovanje Kabineta. Stojan Kerbler je menil, da bi moral Kabinet zbirati tudi dokumentacijo o fotografiji, stare fotoaparate in druge predmete, literaturo o slovenski fotografiji ter kataloge in chasopisne izrezke. Janez Marenchich je zhelel, da Kabinet poskrbi za dela umrlih in starejshih avtorjev, zbirka Kabineta naj se dopolnjuje s fotografijami, ki bodo izbrane na razstavah, pozneje pa naj se zachne sistematichno zbiranje (po zapisniku prve seje Kabineta).

Kabinet je nastal z zheljo, da bi bila na enem mestu zbrana najboljsha dela slovenske fotografije. Med njegove temeljne naloge sodijo: pospeshevanje zanimanja za slovensko fotografijo, raziskovanje njene zgodovine, spremljanje fotografske dejavnosti, javna prezentacija fotografskih dosezhkov v obliki razstav, evidentiranje in zbiranje fotografij ter arhivskega in dokumentarnega gradiva s podrochja fotografije.

 

Dr. Cene Avgushtin je delovanje Kabineta smiselno povezal z delovanjem muzeja. Kabinet je bil vkljuchen v galerijsko in muzejsko dejavnost, fotografska zbirka je postala nepogreshljiv del umetnostnozgodovinskega oddelka. Kabinet deluje pod okriljem muzeja (dalj chasa je imel neuradni status »permanentne akcije« muzeja), ki nudi strokovno in organizacijsko pomoch pod vodstvom dveh muzejskih svetovalcev in vodij galerijske dejavnosti – dr. Ceneta Avgushtina (od 1970 dalje) in dr. Damirja Globochnika (od 1991 dalje), ter razstavne termine in prostor v depojih in fototeki za fotografsko zbirko (vechina fotografske in dokumentarne zbirke Kabineta je bila shranjena v pisarni kustodiata za umetnostno zgodovino).

V akcijski skupini za izvajanje programa Kabineta so bili: Marko Aljanchich, dr. Cene Avgushtin, likovni kritik Aleksander Bassin, preuchevalec zgodovine slovenske fotografije mag. Mirko Kambich, Stojan Kerbler in Marjan Smerke, obchasno pa so bili k sodelovanju povabljeni she drugi. Biolog, strokovni pisec, urednik, mentor in prevajalec, fotograf in fotografski publicist Marko Aljanchich (1933–2007) je bil pobudnik in dolgoletni nepogreshljivi sodelavec Kabineta. Fotografsko gradivo starejshih obdobij je preuchil mag. Mirko Kambich, mlajsha obdobja pa neutrudni zbiralec fotografske dokumentacije Stojan Kerbler, ki je poskrbel tudi za vechino preslikav za pripravo nekaterih preglednih razstav.

Na samostojnih preglednih in retrospektivnih razstavah pod okriljem Kabineta so bili predstavljeni: Janez Marenchich (1971, 1983, 2000, 2004), Peter Kocjanchich (1971, 1972), Stojan Kerbler (1972, 2008), Marjan Pfeifer (1972), Tihomir Pinter (1973, 1978), Ivan Dvorshak (1974), Tone Marchan (1975), Tone Stojko (1976), Jozhe Mally (1977), Janko Skerlep (1977, 1993), Marjan Smerke (1977), Miroslav Zdovc (1980), Jozhe Kolosha–Kolosh (1980), Vlastja Simonchich (1992), Janez Koroshin (1995, 1998) in Jaka Chop (1998). Vsak povabljeni avtor je postal chastni chlan Kabineta.

Kabinet je priredil tudi razstave fotografskih skupin: Mariborski krog (1971), ljubljanska Foto grupa ShOLT (1972), Fotografska sekcija Drushtva oblikovalcev Slovenije (1976), Mlada generacija fotografov na Slovenskem (1989) idr. Na spominskih in posmrtnih razstavah so bile predstavljeni Janez Puhar (1974), Janko Branc in Slavko Smolej (1975), Fran Krashovec (1978) in Tone Marchan (1991). Bienalna razstava pejsazhne fotografije Pokrajina (od 1974 dalje), razstave Avtoportret v fotografiji (1977), Chas, v katerem zhivimo (1986), Portreti in obrazi v sodobni slovenski fotografiji (1987) ter 1+16 (1995) so bile namenjene shirshi popularizaciji delovanja Kabineta med fotografi. Leta 2004 je bila prirejena razstava ob 70-letnici Marka Aljanchicha, Marjana Kukca in Jurija Kurilla, leta 2007 razstava Shtudenti in shtudentke fotografije na prashki FAMU in letos razstava Pet generacij Fotografskega drushtva Janez Puhar iz Kranja.

Po zaslugi tematskih razstav in kronoloshkih pregledov Razvoj fotografije na Slovenskem od 1840 do 1918 (1977), Slovenska fotografija med obema vojnama (1982), Socialna tematika v slovenski fotografiji med obema vojnama (1980), Likovni znachaj fotografije med NOB (1980), Slovenska planinska fotografija v chasu med obema vojnama (1991) in pregledne razstave Razvojne poti slovenske fotografije 1945–1978 (1981, prenos v Cankarjev dom v Ljubljani, 1984), za katero so fotografi podarili vechino izmed razstavljenih fotografij, Kabinetu pripada eno pionirskih mest pri temeljnem vrednotenju in razstavnih predstavitvah zgodovinskega razvoja slovenske fotografije. Razstava Frana Krashovca in razstava Socialna tematika v slovenski fotografiji med obema vojnama sta bili na ogled v Salonu fotografije Foto-saveza Jugoslavije v Beogradu (1979 in 1981). Kabinet je z razstavami gostoval v Ajdovshchini, Celju, Ptuju, Radovljici, Novem Sadu in vechkrat v Ljubljani.

Do leta 2004 so bile ob razstavah Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju natisnjene zlozhenke in katalogi. Leta 2004 je Kabinet izdal fotografsko monografijo Janeza Marenchicha Fotografije / Photographs. Leta 2005 je ob razstavi Izbor iz zbirke KSF izshel drugi shtudijski zvezek Kabineta z izborom 112 fotografij.

Prva leta so bile dejavnosti Kabineta namenjene afirmaciji fotografije kot umetnishke zvrsti ter pospeshenemu zbiranju fotografij. Zbirka se je oblikovala z darili, odkupi in reprinti po originalnih negativih oziroma reprodukcijah objavljenih fotografij. Kabinet se je vechino chasa moral ubadati s tradicionalnim pomanjkanjem sredstev. Njegovo delovanje je bilo mogoche samo zaradi pozornosti fotografov, ki so opozarjali na ogrozheno fotografsko dedishchino ali darovali svoje fotografije, kataloge in drugo fotografsko dokumentacijo. Dobrshen del gradiva in fotografij v zbirki Kabineta je bil reshen pred pozabo ali unichenjem. Prve samostojne razstave v organizaciji Kabineta so ponovno opozorile na fotografe starejshe generacije.

Pobuda za nastanek Kabineta se je uresnichila ob podpori slovenskih fotografov, ki so delovali v razlichnih fotografskih drushtvih, zdruzhenjih ali klubih. Kronoloshka nit fotografske zbirke zato sega od fotografov-amaterjev, ki so bili organizirani v Fotoklubu Ljubljana in so v tridesetih letih preteklega stoletja dosegli vrsto uspehov na mednarodnih fotografskih prireditvah, do avtorjev, ki so v povojnem obdobju uveljavili nove tendence v fotografskem izrazu (npr. predstavniki Mariborskega kroga in Foto grupe ShOLT). Med mlajsho generacijo se povechuje delezh tistih, ki so si fotografsko izobrazbo pridobili na visokosholskih ustanovah v tujini. Prevladujejo fotografije, nastale v drugi polovici 20. stoletja.

V prihodnosti Kabinet nachrtuje digitalizacijo zbirke fotografij, retrospektivo Marka Aljanchicha, nove shtudijski zvezke o posameznih fotografih (Janku Brancu, Janku Skerlepu) ter generacijskih in organizacijskih skupinah (Fotoklub Ljubljana) idr.

Zbirka Kabineta slovenske fotografije je dostopna za shtudijske namene. Z zbirko Kabineta sem se po zaslugi dr. Ceneta Avgushtina seznanil zhe kmalu po prihodu na sluzhbeno mesto v Gorenjskem muzeju. Tedaj se je prichela inventarizacija fotografij. V inventarno knjigo je danes vpisanih 1093 fotografij razstavnega formata in reprintov, pri tem pa ni vshteta zapushchina, ki jo je Janko Skerlep volil Kabinetu (458 fotografij, 2580 negativov na steklenih ploshchah, 7549 negativov in kontaktnih kopij, 7391 diapozitivov). Zadnji veliki pridobitvi predstavljata zbirka 94 fotografij Stojana Kerblerja ter opus alpinistichne in popotnishke fotografije Staneta Klemenca. Fotografije sta podarila avtorja.

Kabinet slovenske fotografije dolguje svoj nastanek idealizmu. Pobudo zanj so dali fotografi, ki so zheleli, da bi Kabinet postal matichna ustanova slovenskih fotografov. Srechanja in pogovori s pomembnimi predstavniki nashe fotografije, seznanjanja z njihovo predanostjo fotografskemu zapisovanju in interpretiranju stvarnosti, z njihovo razgledanostjo, pozhrtvovalnostjo in osebno skromnostjo, prav tako pa z njihovimi spodbudnimi odzivi na fotografske razstave v Kranju in drugje – vse to mi je bilo zmeraj v strokovno zadoshchenje.

 

 

 

 

Fran Krashovec, Ljubljana v jeseni, 1930

 

 

 

English