Lev Detela
DUH IN TELO
UMOR V ULICI MORGUE
(Po Edgarju Allanu Poeju)
Pobesnele opice potrgajo vse verige,
luchi ugasnejo, dzhungelsko rjovenje razsvetli noch.
Zvezde trchijo ob cerkvene zvonike,
krizhi in zlati petelini strashansko zazharijo,
bliski udarijo z jasnega, vse je v pozharih.
Zvonovi she pritrkavajo,
katedrale she gorijo.
Pred oltarji pleshejo afrishke opice
ocharljive obrede.
Glavna opica nabrusi britev.
Vsa okna na hishah so odprta,
ker je afrishko vroche.
V zadnjo sobo se slishi blazno zvonjenje.
Glavna opica se plazi skozi sobane.
Vsi lezhijo s prerezanimi vratovi pod baldahini,
veter se lovi med zavesami in lestenci,
krvava britev glavne opice zhari v pozharih.
DUH IN TELO
Zvecher se odlushchi glava od vratu,
kri rahlo teche,
to je lochitev duha in telesa.
Obglavljena glava telovadi na postelji,
njenih plesov ni mogoche preprechiti.
Ochi v glavi so chudno zhive.
Ta stvar misli zelo velike zadeve.
Telo je zhe davno ubito,
glava pa divja naprej.
Kri rahlo teche,
ker sta se lochila duh in telo.