Lives Journal 10

Damir Globochnik

 

PRVI SLOVENSKI FOTOKLUB –

KLUB AMATERJEV-FOTOGRAFOV V LJUBLJANI 

 

Dagerotipija je bil prvi fotografski postopek, ki se je leta 1839 uveljavil v praksi. Izdelava dagerotipij (direktnih pozitivov na posrebrenih bakrenih ploshchah) je bila zahtevna. Lahko so si jih privoshchili samo najpremozhnejshi. Prve dagerotipije so pri nas posneli potujochi fotografi, ki so se ustavili v nekem kraju in ponujali svoje storitve.

Janez Puhar, ki po dostopnih podatkih velja za prvega domachega fotografa, je najprej poskushal izdelovati dagerotiopije. Aprila 1842 je odkril cenejshi in lazhji nachin fotografiranja s pomochjo steklenih ploshch, prekritih z zhveplenimi parami, in uporabo joda, broma, zhivega srebra in alkohola. Za pet let mu je sicer uspelo prehiteti podoben izum francoskega izumitelja Abela Niépcea de Saint-Victor, ki je uporabljal steklene ploshche, jajchni beljak, kalijev jodid in srebrov nitrat (t. i. njepsotipija), vendar pa Puharjev postopek (puharotipija) ni prishel v praktichno rabo.

V petdesetih in shestdesetih letih 19. stoletja je dagerotipijo in druge manj razshirjene fotografske postopke povsem nadomestil fotografski postopek z mokrimi kolodijskimi ploshchami. Leta 1851 ga je izumil Anglezh Frederick Scott Archer. Tudi ta postopek je bil zahteven, saj je bilo potrebno s kolodijem (raztopino celuloznega nitrata v alkoholu in etru) prekrito stekleno ploshcho osvetliti, ko je bila ta she v mokrem stanju, razvijanje pa je moralo slediti takoj za osvetlitvijo v kameri mehovki. Steklena ploshcha je bila negativ, ki ga je fotograf na soncu kopiral na papir. Fotografski postopek je bil primeren za ateljejsko fotografijo, saj je krajinski fotograf moral nositi s seboj veliko kolichino opreme. Zato so se s fotografiranjem lahko ukvarjali predvsem poklicni oziroma ateljejski fotografi.

Po zaslugi fotografskega postopka s t. i. suhimi zhelatinskimi ploshchami, ki so prishle v rabo v letih 1879/1880 (1871 ga je odkril angleshki zdravnik sir Richard Leach Maddox), in prirochnejshih fotoaparatov je postala fotografija dostopnejsha shirshemu krogu fotografskih ljubiteljev, sprva iz vrst premozhnejshih druzhbenih slojev. Nov fotografski postopek se je hitro uveljavil. Ivan Shubic (1856–1924)1 je v prvem slovenskem fotografskem prirochniku zapisal: »Kolodijevih mokrih ploshch ne bodemo jemali v poshtev, che tudi so za nekatere posebne stroke tam pa tam she v navadi. Za nas so vazhne samo suhe ploshche z bromosrebrno gelatino, ploshche, s katerimi delata danes strokovni in amaterski fotograf, poslednji pach brez izjeme.«2

Sredi osemdesetih let 19. stoletja se je tudi pri nas zachela uveljavljati amaterska fotografija. Prvi domachi fotografski klub je bil ustanovljen leta 1889 (ob petdesetletnici izuma dagerotipije) v Ljubljani.

Zachasen odbor fotoamaterskega kluba je bil oblikovan novembra 1888. Odbor je pozval vse fotografe in tiste, ki bi se s fotografijo zheleli ukvarjati, naj s svojim pristopom pospeshijo nastanek kluba. Prijave je sprejemala pisarna c. kr. strokovne shole za lesno obrt.3

Odbor je vabilo za pristop h klubu objavil v chasnikih: »Ker je fotografovanje ne le nad vse zanimiva in lepa zabava, ampak tudi zelo koristna, zato so ukrenili nekateri amatérji v Ljubljani osnovati posebni klub amatérjev, kateremu bode naloga amatérsko fotografovanje razshirjevati in pospeshevati.  Chlani kluba dobili bodo od skushenih in veshchin amatérjev vsa potrebna pojasnila toliko glede aparatov, kolikor glede zvrshevanja fotografije. Kdor hoche pristopiti k klubu, amatér fotografov, ta naj se kmalu oglasi pismeno ali ustno pri gospodu Ivanu Shubicu, vodji obrtne shole v Ljubljani. Javljamo, da se sprejmo v klub tudi dame. Udom iz dezhele pa bode odbor v vsaki zadevi skushal vedno pismeno ustrechi.«4

3. aprila 1889 je v prostorih strokovne oziroma obrtne shole za lesno industrijo potekal ustanovni zbor kluba. Pravila, ki jih je bilo potrebno predlozhiti vladi v potrditev, so sprejeli soglasno. Predsednik kluba je postal ravnatelj obrtne shole Ivan Shubic, ki je bil glavni pobudnik ustanovitve kluba, tajnik Gustav Pirc (1859–1923),5 ki je bil tudi tajnik Kmetijske druzhbe in urednik Novic, blagajnik profesor Luka Pintar (1875–1915),6 odbornika pa gospa Marija Hlavka in kaplan v Dobrepolju Anton Tramte (1846–1891). Klub je tedaj imel zhe dvajset chlanov. Letna chlanarina za chlane iz Ljubljane je bila shest goldinarjev, drugi so plachevali tri goldinarje.7

Prvi obchni zbor novega kluba je bil 8. julija 1889. Zhe pred obchnim zborom je Ivan Shubic poslal vlogo c. kr. dezhelni vladi, ki je naznanila, da ne nasprotuje ustanovitvi kluba, in potrdila njegova pravila (odlok z dne 5. junij 1889). Dnevni red obchnega zbora je bil naslednji: volitev odbora, nasveti zachasnega odbora, predlogi chlanov.8 V klub se niso smeli vpisati poklicni fotografi.

Izvoljeni so bili vsi chlani zachasnega odbora. Sklenili so, da bodo uredili fotografski laboratorij (temnico), kupili nov, sodoben fotografski aparat, ki bo na razpolago chlanom »v vajo in zabavo«, in zacheli prirejati predavanja, povezana z demonstracijami, na primer glede pravilne izdelave fotografij. V tisku so bila drushtvena pravila, ki so jih prejeli vsi chlani.9

Klub je nastal po vzoru klubov na Dunaju, v Pragi, v Berlinu in v Rimu.10 Bil je med prvimi v Avstriji. Ustanovljen je bil kmalu za klubi na Dunaju (tu je 31. 3. 1887 zachel delovati Club der Amateur-Photographen, prvi klub izven Anglije),11 v Pragi in v Budimpeshti. Wiener Camera Club (Vienna Camera Club) je bil ustanovljen leta 1887. Klub fotografů amatérů u Praze je zachel delovati leta 1889. Istega leta kot ljubljanski klub je bil ustanovljen tudi Club der Amateurfotografen v Gradcu.

Klub je prostore imel v strokovni oziroma obrtni sholi (c. kr. strokovni sholi za lesno industrijo). V klubu so chlani lahko dobili teoretichne in praktichne napotke za fotografiranje. Ivan Shubic, ki je leta 1884 pisal o uvedbi suhih ploshch (»Najnovejsha iznajdba v fotografiji«, Ljubljanski list, 1884, sht. 149 in 150), je pet let pozneje objavil omenjeni prvi slovenski fotografski prirochnik (Fotografija, Letopis Matice slovenske za leto 1889, str. 220–262).

Klub je prvo praktichno vajo za chlane in prijatelje fotografije priredil 28. oktobra 1889. Na njej so bile predstavljene glavne faze fotografskega procesa (ekspozicija, izdelava negativa in fotografij na papir) in fotografiranje pri umetni svetlobi (»magnezijevi bliskovni luchi«).12 3. in 5. oktobra je klub pripravil teoretichni pouk o fotografiji.13 7. januarja 1890 je bila ponovno na programu »magnezijeva bliskovna fotografija«.14 Vaje so bile povezane z rednimi mesechnimi sejami.

Od marca 1891 so se fotoamaterji sestajali v novem »klubovem lokalu« v hishi zdravnika dr. Karla Bleiweisa.15 Leta 1891 so redne mesechne seje kluba (prvi ponedeljek v mesecu) potekale tudi v bralni sobi kranjskega Dezhelnega muzeja. Dezhelni odbor je dal klubu na razpolago primeren kletni prostor za fotolaboratorij.16

Klub je na seji novembra 1890 sprejel sklep o najemu lastnih prostorov, v katere bo imel vsak chlan vedno dostop.17 Na obchnem zboru 12. januarja 1891 so bili izvoljeni: za predsednika Ivan Shubic, za namestnika Gustav Pirc, za blagajnika Lavoslav Fürsager in za odbornika Luka Pintar in Anton Tramte.18  Chlan kluba je bil tudi Srechko Magolich st. (18601943), ki je leta 1895 odprl v Celju fotografski atelje Apolon.

Klub je konec leta 1891 pristopil k zvezi avstrijskih in nemshkih fotoamaterskih drushtev. Slovenski narod pishe, da je zveza zhelela s poshiljanjem in izmenjavo fotografij vzpostaviti povezavo med klubi, obveshchala naj bi tudi o uspehih posameznih klubov. Na chelu zveze je bil fotografski klub iz Frankfurta ob Maini. Ljubljanski fotoamaterji so od frankfurtskih in hamburshkih fotoamaterjev prejeli prvi dve zbirki fotografij. Fotografije so predstavili na drushtvenem vecheru 3. januarja 1893 v strokovni sholi za lesno industrijo. Hkrati je potekal tudi redni obchni zbor.19

 

Na Vodnikovi bésedi v nedeljo 27. marca 1892 v chitalnici v Shishki sta predavala kustos Dezhelnega muzeja Alfos Müllner (o ljubljanskem barju) in tajnik c. kr. Kmetijske druzhbe Gustav Pirc o kmetijstvu in o fotografiji. Gustav Pirc, ki se je do tedaj s fotografijo ukvarjal 13 let, je bil tudi chlan uglednega dunajskega fotografskega zdruzhenja Club der Amateur-Photographen. Poleg Pirca je bil v prvih letih njegovega delovanja v dunajski klub vchlanjen samo she en ljubiteljski fotograf iz dezhele Kranjske, baron Leopold Lichtenberg, lastnik gradu Habbach (Jablje) pri Trzinu.20

Klub je junija 1893 pripravil manjsho razstavo v izlozhbi knjigarnarja J. Giontinija v Ljubljani: na tabli so bile na ogled fotografije chlanov.21

Klub je deloval najmanj do leta 1900, saj je tedaj omenjen med ljubljanskimi drushtvi v adresarju Ljubljane za leto 1900.22 Leta 1900 je Ivan Shubic izrochil odseku fotografov amaterjev pri Slovenskem planinskem drushtvu fotografski aparat z vso opremo (kamera, stativ, glava, dve kaseti, objektiv (13 x 18) z zaslonkami). To je bil fotoaparat, ki je bil last Kluba amaterjev-fotografov v Ljubljani.23

 

 

 

Gustav Pirc, Obdarjevanje konjev v Sht. Jerneju na Dolenjskem, (Gifting Horses

 in Sht. Jernej in the Dolenjska region) 13. 9. 1890 (Dom in svet, 1891, no. 1)

 

 

 

Gustav Pirc, Bled (Dom in svet, 1898, sht. 17)

 

 

 

[1] Organizator obrtnega sholstva in naravoslovec Ivan Shubic izhaja iz podobarske druzhine Shubicev v Poljanski dolini. Njegov oche je bil podobar in slikar Janez Shubic st., bratranca slikarja Janez in Jurij Shubic. Na Dunaju je shtudiral prirodopis in matematiko. Leta 1881 je bil suplent v Mahrovi trgovski sholi v Ljubljani, nato na realki in gimnaziji. Leta 1888 je nadaljeval shtudij na Dunaju (obrtni muzej). Istega leta je postal uchitelj in vodja novoustanovljene strokovne shole za obdelavo lesa ter strokovne shole za umetno vezenje in shivanje v Ljubljani. Od 1890 do 1907 je bil ljubljanski obchinski svetovalec, od 1898 do 1901 dezhelni poslanec za mesti Kranj in Shkofjo Loko.

2 Ivan Shubic, »Fotografija«, Letopis Matice slovenske za leto 1889, str. 227.

3 Po: »Klub amaterjev fotografov v Ljubljani«, Slovenski narod, 1888, sht. 265, in Slovenec, 1888, sht. 265.

4 -v., »Fotografija amatérjev«, Slovenski narod, 1889, sht. 63, in Novice, 1889, sht. 11.

5 Kmetijski strokovnjak Gustav Pirc je bil rojen v Shkofji Loki (Mestni trg 116, danes 39). Leto po njegovem rojstvu se je druzhina preselila v Kranj. Po shtudiju kmetijstva na Cheshkem je postal inshtruktor in upravnik vinogradov Kmetijske shole na Slapu pri Vipavi. Od leta 1884 je deloval kot potovalni uchitelj za kmetijstvo na Kranjskem. Leta 1880 je bil izvoljen za tajnika Kranjske kmetijske druzhbe, leta 1900 je postal njen ravnatelj. Bil je pobudnik ustanovitve Chebelarskega drushtva, odbornik Dramatichnega drushtva, predsednik in blagajnik Gledalishkega podpornega drushtva. Od 1884 do 1917 je bil urednik strokovne revije Kmetovalec, od 1884 do 1893 urednik Novic. Aktiven je bil tudi v politichnem zhivljenju.

6 Literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar Luka Pintar je bil rojen v Hotavljah v Poljanski dolini. Po shtudiju v Gradcu je bil zaposlen na gimnazijah v Ljubljani in v Novem mestu. Od leta 1898 je bil skriptor v ljubljanski Dezhelni shtudijski knjizhnici, od 1909 njen ravnatelj. Posvechal se je slovenskemu jezikoslovju in slovstveni zgodovini (preuchevanje zhivljenja in dela pesnika dr. Franceta Presherna). Bil je odbornik Slovenske Matice in urednik matichnega zbornika. Od 1909 je bil odbornik Muzejskega drushtva.

7 Po: »Klub fotografov amaterjev v Ljubljani«, Slovenski narod, 1889, sht. 79.

8 Po: »Klub amaterjev-fotografov«, Slovenski narod, 1889, sht. 153.

9 Po: »Klub amaterjev-fotografov v Ljubljani«, Slovenski narod, 1889, sht. 165, in Slovenec, 1889, sht. 164.

10 Po: Anton Tramte, »Nekoliko o fotografiji«, Dom in svet, 1890, sht. 6, str. 182.

11 V Angliji je bilo do leta 1900 ustanovljenih 256 klubov amaterskih fotografov, v ostali Evropi je bilo tedaj samo 23 fotografskih klubov, v ZDA pa 99 klubov (po: Helmut Gernsheim v sodelovanju z Alison Gernsheim, Fotografija: sazheta istorija, Beograd 1973, str. 165).

12 Po: »Klub amaterjev-fotografov v Ljubljani«, Slovenec, 1889, sht. 247.

13 Po: »Klub amater-fotografov v Ljubljani«, Slovenec, 1889, sht. 223.

14 Po: »Klub Amater-fotografov«, Slovenski narod, 1890, sht. 3.

15 Po: »Klub amaterjev-fotografov v Ljubljani«, Slovenec, 1891, sht. 54.

16 Po: »Klub amaterjev-fotografov v Ljubljani«, Slovenec, 1891, sht. 268.

17 Po: »Klub amaterjev-fotografov v Ljubljani«, Slovenec, 1890, sht. 273.

18 Po: »Klub amaterjev-fotografov Ljubljanskih«, Slovenski narod, 1891, sht. 9.

19 Po: »Klub amateur-fotografov v Ljubljani«, Slovenski narod, 1893, sht. 2.

20 Po: »Club der Amateur-Photographen in Wien. Gegründet 1887. Mitglieder-Verzeichnis«, Photographische Rundschau, 1888, 12. zvezek, str. 415–416, »Club der Amateur-Photographen in Wien«, Photographische Rundschau, 1890, 2. zvezek, str. 61–62.

21 Po: »Razstava amaterskih fotografij«, Slovenski narod, 1893, sht. 141.

22 Adressbuch … Laibach 1900, str. 139, po: Mirko Kambich, »85-letnica 'Kluba amaterjev-fotografov' v Ljubljani 1889–1974«, Sinteza, 1973, sht. 30–32, str. 36.

23 Po: »Zahvala«, Planinski vestnik, 1900, sht. 6, str. 95.

 

 

 

english