Lives Journal 10

Damir Globochnik

 

RISBA IN GRAFIKA NEJCHA SLAPARJA

 

Vpogled v likovni opus Nejcha Slaparja odkriva vztrajnega likovnega iskalca, ki se giblje na presechishchu op-arta oziroma optichne umetnosti, geometrijske abstrakcije, vizualne in konkretne poezije, konceptualizma, minimalistichne umetnosti in drugih, v chasu Slaparjevega vstopa na likovno prizorishche aktualnih usmeritev. Slaparjev likovni nagovor domuje v risbi, cheprav ta najbolj neposredna izrazna prvina dobiva na njegovih delih mestoma izrazito grafichen znachaj. Delovanje v grafichni industriji je bilo namrech temeljni vzgib za nastanek risb, pri katerih nizanje rahlo modificiranih, na prvi pogled vzporednih chrt spominja na rachunalnishko grafiko. V resnici je vselej mogoche chutiti avtorjevo rochno intervencijo pri razvrshchanju chrno-belih ali barvnih linij, nanesenih z rapidografom, shablonami in krivuljnikom. Zgostitev in interakcija chrt ustvarita optichno prevaro njihovega navideznega gibanja. Z linijskimi strukturami so podani tudi figuralni motivi, pri katerih je bila potrebna skorajda matematichna natanchnost pri oblikovanju temeljne likovne strategije. Ko je chrti in obliki pridruzhil tudi chrko, se je Nejch Slapar znashel na podrochju vizualne in konkretne poezije, ki je eno od torishch javnega delovanja nashla v Kranju. Med pomembnimi mejniki te likovno-literarno-znakovne usmeritve so bili skupina Studio Signum in skupni razstavi Nejcha Slaparja in Franceta Pibernika »Grafichni prostor poezije« (1976) in »Barvni prostor poezije« (1980).

Pomembna stalnica Slaparjevega likovnega nagovora je tudi tezhnja po obvladovanju razstavnega prostora z likovnimi objekti, na primer z veliko kroglo, ki je v resnici polieder, ali z nizanjem manjshih poliedrov, s katerimi je pomensko in formalno na novo osmislil razstavishche. S postavitvijo kovinske krogle nad sotesko Kokre je posegel tudi v naravno okolje. Pri podobah, ki jih je pritrdil na steklo, pa je zrcalna povrshina slikovnega nosilca optichno poglobila prostor in v souchinkovanje likovnega izdelka pritegnila gledalce.

V Slaparjev znakovni repertoar se uvrshchajo tudi bioloshke in erotichne oblike, ki jih lahko izrishe s shirokimi razvidnimi chrtami. Motivi so v enaki meri plod trenutnega avtorjevega navdiha in kljub obchasni provokativnosti tudi tezhnje po likovno urejenih kompozicijah oziroma estetski sintezi. V enaki meri kot nekatere kombinirane likovne tehnike (mdr. assemblage), ga zanimata tudi klasichna slika in grafika.

Pri zadnjih ciklusih je Nejch Slapar prisluhnil geslu »manj je vech«. Zapustil je predmetni in znakovni svet in se odlochil za chisto likovno strukturo. Slike lahko povezhemo s t. i. konkretno umetnostjo oziroma z geometrijsko abstrakcijo. V premishljeno kompozicijsko celoto zdruzhuje avtonomne geometrijske oblike, pravokotnike, trikotnike, rombe in druge like, ki so izpeljani iz najosnovnejshih. Podani so v znachilni chrno-beli podobi, v kombinaciji chrne in rdeche barve kot pri likovnih avantgardah z zachetka preteklega stoletja, ali pa so prekriti z intenzivnimi barvami. Barve so na posamezne, med seboj strogo lochene ploskve nanesene enakomerno, brez niansiranja in rastra. Materialne in simbolne vrednosti barv lahko dojemamo na intuitivni ravni. Barvni odnosi so natanchno preshtudirani in izhajajo iz abstraktnih zasnov. Barve in oblike med seboj korespondirajo. Barvna zaporedja podkrepijo kompozicijski ritem, hkrati pa oblika prispeva barvi dinamiko. Pojavi se vtis prostora in gibanja.

Nejch Slapar operira z majhnim shtevilom likovnih elementov. Minimalistichno reduciranje na temeljne kompozicijske elemente, chrte, oblike, barve in na njihovih primarne pomene vodi v konceptualno chistost in izostri jasnost ideje. V resnici pa razpira pahljacho interpretativnih mozhnosti, ki jih Nejch Slapar udejanja v vech manjshih skupinah slik. V uravnotezhenem likovnem ritmu lahko sledimo rahlim spremembam osnovne kompozicijske sheme. Prisotna je tezhnja po prikazu kontinuitete oziroma razvoja neke likovne celote in zdruzhevanju sorodnih likovnih reshitev, na primer pri modularnih slikah. To so drobne kompozicije, ki so po likovni zgoshchenosti primerljive z vechjimi Slaparjevimi slikami, uchinkujejo pa lahko samo kot sestavni del celote.

 

 

 

english