Lives Journal 10

Ivan Topolovshek

 

 

JEZIKOVNO PRASORODSTVO

 

(I)

O enotnem izvoru chloveshkega jezika

 

Zastavlja se vprashanje, ali je imel chlovek jezik zhe v pradomovini ali ne. Prisluhnimo besedam Fr. Müllerja1 : »Tako so, che izberemo blizhnji prirochen primer, vsi antropologi enotni v tem, da indoevropska, hamitsko-semitska, kavkashka in baskovska ljudstva pripadajo eni in isti rasi. Ampak po drugi strani med jezikoslovci trdno velja, da indoevropski, hamitsko-semitski in kavkashki jeziki skupaj niso prav nich sorodni z baskovskim.2 Ker je vsak jezik po svojem izvoru naravnan v posebno, od drugih locheno skupnost, te razlichne skupnosti pa so naravno izdale medsebojno tesnejsho sorodnost, kar opozarja na prvinski izvor ene in iste vrste, zato se priporocha sklep, da te skupnosti jezika niso mogle prinesti od doma, temvech so se morale izoblikovati shele po svoji medsebojni lochitvi

 

Od temelja te hipoteze se odkrhne drobec za drugo. Pridano je pristno sorodstvo med Hamiti in Semiti.3 Sorodnost med Baski in Indoevropejci smo dokazali s tem,4 kot opozarjamo tukaj, da smo odkrili zhe drugi element – prvi je slovanski element – v baskovskem jeziku; baskovski jezik je torej meshani jezik, zato je glasoslovno zelo zapleten. Sorodnost med Semiti in Indoevropejci so prav tako zhe priznali nekateri uchenjaki. Kavkashki jeziki so bili tudi zhe postavljeni v stik z baskovskim jezikom,5 che pa so kavkashki jeziki v soglasju z baskovskim jezikom in je baskovski jezik soroden s slovanshchino, morajo biti tudi kavkashki jeziki sorodni s slovanshchino; dokaz tega bomo tudi she priskrbeli. Preostajajo nam she jeziki Indijancev, Turancev, chrncev in Malajcev, ki so tudi bolj ali manj sorodni z Indoevropejci, kar bomo prav tako dokazali v posebnih delih. Ker so torej jeziki vseh ras medsebojno sorodni, zato nastanek jezika pripada chasu, ko se chlovek she ni razdelil na posamezne rase.

 

 

Baski so jezikovni sorodniki Indoevropejcev

  

Baske je imeti za jezikovne sorodnike indoevropskega jezikovnega debla, in sicer lingvistichno pripadajo druzhini Slovanov. Ko je izshla nasha knjiga o Baskih, uchenjaki niso hoteli nich slishati o tem, vechina she danes taji vsako njihovo sorodstveno razmerje do katerega koli drugega jezika, Baski so po tem nauku popolnoma izolirani, torej niso sorodni z nobenim jezikom na svetu. Uchenjaki so si to udobno priredili: o nasprotnem ni sledu, preprosto je zamolchano, zdi se jim praktichno, da ne pokazhejo prave barve. Toliko bolj zabavno je, ko neki kritik, ki je neko delo najprej zavrnil, kasneje prizna, da je v njem podano gledishche povsem utemeljeno, kot se je pripetilo moji knjigi o Baskih. V »Literarisches Zentralblatt« 6 namrech Linschmann brez ovinkov pojasnjuje, da on zdaj soglasha z mojo trditvijo o sorodstvu med Baski in Slovani, ki jo je prej zavrnil.

 

Trajalo bo she nekaj chasa, preden bodo Baski pripoznani kot sorodniki Slovanov. Zhunkovich pishe v svojem najnovejshem delu: 7 »Trditev, da baskovski jezik lezhi na slovanskem temelju in da Baski she pomenijo predstavnike nekdanjih slovanskih prebivalcev Iberije, naleti zachasno she na nekaj nasprotja v uchenem svetu, ki prikriva svojo nepomogljivost s pravilom, da naj bi bila baskovshchina nekak keltski jezik. Vse se torej vrti v nekem zmedenem krogu okoli keltshchine, ker je ta sama za uchenjake she uganka ...«

 

Najodlichnejshi in najbolj pravi izvir baskovshchine je slovenski ljudski jezik, kot ga danes govori na Kranjskem, Spodnjem Shtajerskem, v jugovzhodnem delu Koroshke, v Gorici, na podrochju Trsta, v severozahodni Istri, v Benechiji in na jugozahodu Madzharska priblizhno 1,200.000 dush. Za nekdanjo zvezo Baskov s Slovani govori na najbolj izrazit in preprichljiv nachin sorodnost baskovshchine s slovanskim jezikom. Ujemanje v vseh bistvenih znachilnostih se lahko zasleduje do podrobnosti: isti koren, ista tvorba besed s pomochjo pritikanja pripon. Najti je ista imena za dan in noch in za mnoge druge naravne pojave, za druzhbeno zhivljenje, za dele telesa in bolezni, za hrano in dele obleke. Mnogi izrazi spominjajo na gospodinjske priprave in rochno orodje, nato na zhivinorejo in kmetijstvo. Zelo pomembna so enaka imena za zhivali (domache in divje zhivali, ptice, ribe, zhuzhelke itd.) in za rastline.

 

Da bi ponudili tudi tistim, ki niso prebrali knjige »Basko-slovanska jezikovna enotnost«, prilozhnost, da vrzhejo vpogled v to zadevo, zhelimo tukaj po abecednem vrstnem redu navesti vech primerov, ki naj dokazhejo, da Baski niso izolirani, temvech da so sorodni z drugimi jeziki. Tukaj sledijo primeri 8 [avtor v knjigi navaja vech strani primerov; spodaj je za vzorec izbranih le deset bolj enostavnih in z opombami neobremenjenih; navedki iz slovarja so v izvirni obliki; op. I. A.]:

 

 

 

Bask. joka en se battant: slov. jokati weinen, wehklagen, jokanje Weinen, Wehklagen.

Bask. kob-la Joch; slov. kob-i-la Joch, ein zum Tragen bestimmter Balken.

Bask. korra-le Hühnerhof; slov. kura, kure Huhn, Henne.

Bask. meta, metatu mettre en tas; slov. metati werfen.

Bask. opa Wunsch, Lust; opatu wünschen; slov. up Hoffnung, upati hoffen.

Bask. peya Spannstrick; slov. na-peja-ti, na-penjati anspannen.

Bask. pikatu schneiden, stechen; slov. pikati stechen, mit dem Stachel verwunden, tüpfeln.

Bask. potika auf allen Vieren gehen; slov. potikati se herumstreichen.

Bask. zoritu reifen, zori reif; slov. zoréti reifen, zor Reife; chech. zráti reifen; russ. zrêtь reifen usw.

 

Ne more pach biti nakljuchje, da se baskovske besedne oblike v preprichljivi obliki ujemajo s slovanskimi.

 

 

Avtorjeve opombe:

 

1 Fr. Müller: Allgemeine Ethnographie. 2. Auflage, pag. 6.

2 »Da se v novejshem chasu kljub nasprotnim znanstvenim dokazom vedno znova pojavlja strashilo prasorodstva indoevropskih in hamito-semitskih jezikov, nima v nichemer drugem svoje osnove, kot v verouchno vsrkani biblichni zgodbi o Noetu in njegovih treh sinovih Semu, Hamu in Jafetu in bi brez tega sploh ne mogla nastati. Poleg tega s pomochjo indoevropsko-semitskega sorodstva domnevna tezhava ni reshena, saj she vedno preostanejo ljudstva Kavkaza in Baski, katerih zdruzhitev z Indoevropejci in Hamito-Semiti pod eno streho she nikomur ni prishla na misel.«

3 Fr. Müller, a. a O., S. 41.

4 Joh. Topolovshek: Die basko-slavische Spracheinheit. Wien 1894.

5 Heinrich Winkler: Das Baskische und der vorderasiatisch-mittelländische Völker- und Kulturkreis. Breslau 1909.

6 »Lit. Zentralblatt für Deutschland«, 61. Jahrg. (1910), Nr. 2, Spalte 6, bei Besprechung des Werkes: Winkler, Das Baskische und der vorderasiatisch-mittelländische Völker- und Kulturkreis.

7 Martin Zhunkovich: Die Slaven ein Urvolk Europas. Kremsier 1910. S. 33.

8 Che vir za baskovsko besedo ni naveden, je besedo iskati v Dictionnaire basque-française par W. J. van Eys. Paris 1873.

 

 

(II)

Basko-slovanski primerjalni slovar

 

Bask. abodo-ta Wespe, abe Viehbremse ; krchsl. obadŭ neben ovadŭ oestrus ; slov. obad Bremse, Rossbremse ; serb. obad. usw.

Bask. areatu eggen (Humb., Mithr.) ; slov. orati pflügen, or Pflügezeit ; krchsl. orati usw.

Bask. arin leicht, hurtig, flink ; slov. uren hurtig, flink.

Bask. aska Trog, Krippe ; slov. n-ashke neben nishke und neshke Mulde.

Bask. baba Bohne (Larram., D. T.) ; krchsl. bobŭ Bohne ; slov. bob ; bulg. bob ; russ. bobь ; magyar. bab ; lat. faba.

Bask. ba-i ja, ba, ba, ba ja, ja, ja ; slov. bo j-a es wird sein, bo zhe es wird schon sein.

Bask. bai farbiges Abzeichen, Flecken ; slov. boj-a Farbe, bojar Färber ; serb. boja.

Bask. baldera neben bandera Standarte, Fahne ; slov. bandera Fahne ; bulg. bandera ; serb. bandijera usw.

Bask. baratu aufhalten, verhaften ; slov. barati, pobarati fragen.

Bask. basa-buru Gebirgsweiler ; slov. vas, ves Dorf, Weiler ; krchsl. vĭsĭ praedium ; chech. ves usw.

Bask. bil , i-bil sammeln (Mahn, Bask. Sprach.) ; slov. bir, bira Sammlung, brati sammeln.

Bask. bil-be Faden, Gewebe, bilo Haar des Menschen ; slov. bil dünner Halm, bilovje Menge von Halmen.

Bask. bula Brust, bua Geschwür, Blattern ; slov. bula Geschwür ; chech. bul-ka ein aufgeblasener Körper ; russ. bulka Semmel usw.

Bask. buh , buhatu, buhatcea blasen (Mahn, Bask. Sprach.) ; slov. pihati, puhati blasen, wehen, puhor Blase, pihalo, pihavnik Blasebalg.

Bask. chacha Ballspiel ; slov. chacha Tand, Spielerei, checha Tändelpuppe.

Bask. char schlecht, übel, böser Geist ; charto das Böse ; russ. chortŭ Teufel ; chech. chrt Teufel ; poln. czart ; klruss. chort ; lit. ciartas ; slov. chrteti hassen.

Bask. chard ango Windhund (für *chard-nago) ; slov. hert Windhund, nagel (nagu dial.) schnell ; krchsl. chrŭtŭ ; vertagus ; bulg. hrьt ; chech. chrt ; poln. chart ; preuss. curtis ; lit. kùrtas.

Bask. chehatu reiben, zermalmen ; slov. chohati stark reiben, kratzen, striegeln.

Bask. choratu bezaubern, blenden ; slov. charati zaubern ; serb. charati usw.

Bask. danga Glockenschlag ; slov. dinga danga neben dingl dangl Glockenschlag, don-eti klingen.

Bask. deatulu umgestellt aus *dealutu tarière ; russ. dolotó Meissel ; chech. dlato ; slov. dleto usw.

Bask. eder schön ; slov. v-eder schön, heiter ; krchsl. vedrŭ heiter ; serb. vedar ; chech. vedro Wärme ; poln. wodro Hitze usw.

Bask. eman nehmen ; slov. j-eman-je Nehmen, jemati nehmen, zu nehmen pflegen.

Bask. epel lauwarm ; slov. t-opel warm, toplota Wärme.

Bask. e-rreka Fluss, Strom ; slov. reka Fluss, Strom ; chech. øeka usw.

Bask. ezko für *esko Wachs ; krchsl. v-oskŭ ; Wachs ; slov. vosek, vosk (dial.) ; nhd. Wachs usw.

Bask. ez-pada ausfallen ; slov. iz-pada-ti ausfallen, iz-pad Ausfall ; russ. vy-padatь ausfallen usw.

Bask. e-zpaña neben e-spana und espaina Lippe, Spalte, Fuge ; slov. shpranja Spalte, Ritze, Fuge.

Bask. ezten Stachel, Treibstachel ; slov. osten Stachel ; krchsl. ostĭnŭ stimulus ; serb. ostan ; magyar. ösztön, ösztöny.

Bask. e-zcurra Eiche (Larram., D. T.) ; slov. shura Korkeiche.

Bask. gorromio Groll, Rachsucht ; slov. grom, *gorom Donner, grometi donnern, aufbrausen.

Bask. hiraka Sommerlolch, Unkraut ; slov. slak, *silak. Lolch ; chech. jilek mámívy lolium temulentum.

Bask. hiratu enden, vergehen, zugrunde gehen ; slov. hirati siechen.

Bask. jaj-o, yaj-otcea geboren werden, entstehen (Mahn, Bask. Sprach.) ; vgl. slov. jaj-ce, Ei ; russ. jaj-có Ei usw.

Bask. jaka Kleid, Wams ; slov. janka Weiberkittel.

Bask. j-ak-i Art Speise, ahi, ai Muss, Brei ; slov. j-ag-lich-i, jeg-le Hirsebrei W. ; chech. jahla Hirsekorn, Aepfelbrei, Muss.

Bask. joka en se battant : slov. jokati weinen, wehklagen, jokanje Weinen, Wehklagen.

Bask. juzkatu lächerlich machen ; slov. juckati jauchzen, schreien, lachen, juck Jauchzen.

Bask. igara Mühle (Larram., D. T.), eihar (Eys) ; slov. cigalica (Dim. v. c-igala) Zwickmühle.

Bask. iña-tacia Hagel (Larram., D. T.) iño-tazi (Eys) ; slov. tocha Hagel ; serb. tucha.

Bask. kaka-marto hanneton avec des cornes (Eys), caca-lardoa Käfer (Larram., D. T.) ; slov. koka Käfer M.

Bask. kheeta espèce de barrière faite de branches d’arbre ; slov. shkit, shchit, nach Marc. shtit Schild ; krchsl. shtitŭ ; bulg. shtit ; serb. shtit usw.

Bask. khurulla Schnarchen, Schnauben, Brummen ; slov. kruliti grunzen, brummen.

Bask. kob-la Joch ; slov. kob-i-la Joch, ein zum Tragen bestimmter Balken.

Bask. koko Ei ; russ. koka Hühnerei.

Bask. koma-i Pathin ; slov. kuma Pathin, kum Pathe, Gevatter, krchsl. kumŭ, kuma usw.

Bask. koroka neben koloka und kolka das Glucksen der Henne ; slov. krokati krächzen, gackern, kokla Gluckhenne.

Bask. korra-le Hühnerhof ; slov. kura, kure Huhn ; Henne.

Bask. kora-ña Sense ; slov. kosa Sense ; russ. kosá usw.
Bask. kukuso aus *kusuko Floh ; russ. kusaka Stachelfloh.

Bask. lamparoi-nak selon Pouvreau (Dictionnaire M. S.) dans les dialectes basq. fr. farcin (Springwurm) et en. Espagne: écroulles (Skropheln) ; slov. bramor neben brambor Werre, Maulwurfsgrille, bramorji (Plur.) Skropheln W.

Bask. lapa-ra Zecke (Larram., D. T.) ; slov. klop Zecke, Schaflaus, Kuhlaus ; russ. klopъ Wanze.

Bask. laur-dene-ko mina viertägiges Fieber ; krchsl. dĭnĭ Tag ; slov. dan, den Tag, o-po-min Fieberanfall W.

Bask. len vor, len-go ehemals, zuvor, vor Zeiten ; slov. len-tam vor einiger Zeit, lan-i im vorigen Jahre ; krchsl. lani ; bulg. lani ; chech. loni ; russ. loni.

Bask. lod-i dick ; slov. lad-ki Dickbein.

Bask. lupetza Lehm (Larram., D. T.) ; slov. i-lovica Lehm.

Bask. magin-cha Schote, Hülse ; slov. mekin-a Hülse, Schote, mekine (Plur.) Kleien.

Bask. mak-a Bossel, Amboss ; slov. nak-lo Amboss.

Bask. maka neben makatu und makatzen schütteln, rütteln ; slov. meket ati schütteln, makatanje Rütteln.

Bask. mamu fantôme dont on fait peur aux enfants, mamutu se masquer d’une manière hideuse ; slovak. mamona übernatürliche Erscheinung ; vgl. slov. o-mamiti betäuben ; krchsl. mamiti täuschen.

Bask. meta, metatu mettre en tas ; slov. metati werfen.
Bask. minga-na Zunge, Sprache ; slov. po-menkan-je, po-menkovanje Sprache der Tiere W., pomenkovati se s kom mit Jem. sprechen, po-menk Besprechung, Debatte.

Bask. morrode démon familier ; slov. marot Art Gottheit.
Bask. motel stammelnd, krank, unpässlich, motel nago je suis indisposé ; slov. moter betagt, bejahrt.

Bask. muga Grenzstein ; slov. smuga Linie, Strich (Marc.).

Bask. mugitu neben ig und igitu bewegen (Mahn, Bask. Sprache) ; slov. migati winken, wimmeln, mig Wink.

Bask. negu Winter ; krchsl. snêgŭ Schnee ; slov. snêg ; nhd. Schnee usw.

Bask. nihola de ninguna manera (Aizq.) ; slov. nikoli niemals.

Bask. odeitea nublado, nublo (Aizq.), oteitu encapotarse el cielo (Aizq.), odei Wolke (Eys) ; slov. odeti, odeiti (dial.) bedecken, odet bedeckt, odeja Bedeckung, Decke.

Bask. ogara Windhund ; krchsl. ogarŭ Art Jagdhund ; slov. ogar Windhund ; serb. ogar ; chech. ohaø ; poln. ogaà ; magyar. agar ; rum. ógar.

Bask. ogaza neben pogaza Kuchen ; krchsl. pogacha Kuchen ; slov. pogacha; serb. pogache ; chech. pogách usw.

Bask. omen un dire ; slov. omen Erwähnung, omeniti erwähnen W.

Bask. onek dieser, jener, onak (Aizq.) ; slov. onako (Adv.) auf jene Art. on er, onaj jera ; serb. onakov jenerlei.

Bask. ontzi Gefäss, Geschirr ; slov. lonec Topf.

Bask. opa Wunsch, Lust ; opatu wünschen ; slov. up Hoffnung, upati hoffen.

Bask. o-scola Rinde, Schale (Humb. Mithr.) ; slov. shkorja Rinde, Schale ; chech. skora Rinde, Haut, Fell (Rank.).

Bask. palanka barre de fer, phalacha Heeke, Einfriedung ; slov. planka Zaunpfahl, Einfriedung ; serb. palanka ; russ. planka ; magyar. palank.

Bask. pertal-a Besatz, Borte, Lappen ; slov. o-pertal roko nositi die Hand mit einem Lappen verbunden tragen, pert ein Stück Leinwand, Bettuch.

Bask. peya Spannstrick ; slov. na-peja-ti, na-penjati anspannen.

Bask. phenna schäumend emporsteigen, spritzen ; slov. pêna Schaum, penast schaumig ; krchsl. pêna ; poln. piana ; russ. pêna ; sanskr. phêna usw.

Bask. phiko-ta Blattern ; slov. pika Blatternarbe, pikast blatternarbig.

Bask. phizu Schwere, Gewicht ; slov. peza Gewicht, pezati foltern, quälen W. ; ital. pesa, peso Last, Gewicht.

Bask. phunzella Jungfrau ; slov. punchara, punza, punchika junges Mädchen.

Bask. picher Wassertopf ; slov. pisker Topf.

Bask. pikatu schneiden, stechen ; slov. pikati stechen, mit dem Stachel verwunden, tüpfeln.

Bask. pipi Wurm, biphi Milbe, bipitatu von den Würmern zerfressen, wurmstichig ; slov. biba jedes kriechende Tier, nach Marc. Schlange ; kroat. buba Insekt, kriechendes Ungeziefer.

Bask. pitcho pennis, phitch-astre Harnblase, phich-a Harn, Urin, pitch-egin harnen ; slov. pich-ka vulva ; kroat. pich-ka ; chech. pikati, pich-kati mingere ; poln. pica, piczka vulva, picza, pit vulva.

Bask. poistarica Bachstelze (Larram., D. T.); slov. pastarica neben pastarinka, pastirinka und pasterinka Bachstelze.

Bask. pont-su Feuchtigkeit, Nass ; krchsl. potŭ Schweiss ; slov. pot Schweiss ; bulg. pot usw.

Bask. potika auf allen Vieren gehen ; slov. potikati se herumstreichen.

Bask. puka Kröte ; poln. ro-pucha Kröte ; klrus. rjapucha usw.

Bask. senar neben senhar Ehemann ; serb. zhenar Weibermann ; slov. zhenar usw.

Bask. seta-be Sieb ; slov. sito Sieb, sitar Siebmacher ; chech. sito, sejto Sieb usw.

Bask. tirria Lust, Verlangen, tirriatu wünschen, verlangen ; slov. tirjati fordern, verlangen, tirjatev Forderung, Verlangen.

Bask. turrus-ta chute d’eau ou de tout autre liquide, cataracte ; slov. trush Lärm, Geräusch, trushiti lärmen, rauschen.

Bask. ugazaba neben ugesaba Hausherr ; slov. ukazova-vec Gebieter von ukazovati befehlen ; russ. ukazъ Befehl usw. Hausherr = der Gebieter.

Bask. uga-z-aita Stiefvater ; slov. drugi der andere, zweite + ata Vater = der zweite Vater ; vgl. franz. le second mari de la mère Stiefvater.

Bask. uga-zama Stiefmutter ; slov. druga zhena die zweite Frau = Stiefmutter ; vgl. franz. la seconde mère Stiefmutter (eigentlich die zweite Mutter).

Bask. ubel bleich, trübe, matt ; slov. uvel, vel eingefallen, bleich ; nhd. wel-k.

Bask. uste Glaube, Hoffnung ; poln. za-iste Glaube (Mikl., etym. W. d. slav. Sprach., p. 389).

Bask. zale Löffel ; slov. zhli-ca Löffel ; chech. lzhice, lzhich-ka usw.

Bask. zartsu aus zarstu Kraft, Stärke ; slov. cherstev, cherstu (dial.) kräftig, cherstost Kraft, Stärke ; krchsl. chvrŭstŭ solidus usw.

Bask. zata-r Lumpen, Wischlappen ; slov. cota Fetzen, Hader.

Bask. zer, zer-k, ze Fragepartikel, zer duzu ? qu’avezvous? slov. zar Fragepartikel ; krchsl. e-za Fragepartikel ; serb. zar ; bulg. zera ; chech. za, zazh, zali ; poln. za, zazh, zali (vgl. Mikl., etym, Wört. d. slav. Sprach., pag. 399).

Bask. zi Eichel, Eiche; slov. zhi-r Eichelmast ; krchsl. zhirŭ pascuum ; chech. zhir Mast ; rum. zir glandes usw.

Bask. zila membre génital du taureau, nerf de bœuf ; slov. zhila, Ader, bikova zhila Ochsenziemer ; krchsl. zhila Ader.

Bask. zizka vermoulure, zizka, zizkatu se ronger de vers (parlant du bois) ; slov. zhizhek, zhuzhek Kornwurm, Rüsselkäfer ; krchsl. zhuzhelĭ scarabaeus ; chech. zhizhala Wurm usw.

Bask. zoritu reifen, zori reif ; slov. zoréti reifen, zor Reife ; chech. zráti reifen ; russ. zrêtь reifen usw.

 

[Ker je namen prichujochega izbora predvsem informativen, so iz slovarja izpushchene Topolovshkove opombe k posameznim geslom. Angleshko verzijo slovarja priredil urednik I. A. – Op. ur. I. A.]

 

 

(III)

Povzetek

 

1.    Chloveshke rase niso razlichne vrste (species), temvech so le razlichki ene in iste species.

2.    Nastanek jezika sodi v chas, ko se chlovek she ni diferenciral v posamezne rase.

3.    Tako imenovana sredozemska ali kavkashka rasa (Indoevropejci, Baski, Kavkazijci, Hamito-Semiti) se zdi izvorno sredishche tako za vse rase in vsa ljudstva kot tudi za jezike.

4.    Jeziki vseh rodov sredozemske ali kavkashke rase so si med sabo sorodni.

5.    V predzgodovinskem chasu je bilo v Evropi neko enotno prebivalstvo, ki se je pozneje razdelilo v severno in juzhno ter je pri tem imelo nich vech enozlogovni in zhe v narechja razdeljeni jezik. K severni skupini so pripadali predniki danashnjih Germanov in Keltov ter k juzhni predniki danashnjih Slovanov in Baskov.

6.    Od juzhne skupine se je chlovek polagoma razshiril na vse strani sveta, le proti severu ne. Iz te skupine so se oddaljili predniki danashnjih Turancev, Hamito-Semitov, Indijancev itd.

7.    Jezik prednikov juzhne skupine, danashnjih Slovanov in Baskov, se je v polni meri ohranil pri danashnjih Slovencih, imenovanih tudi Vindi, toda tudi drugi slovanski jeziki – pa tudi germanski, cheprav manj razlochno – nosijo isti pechat in jih je mogoche s primerjanjem uspeshno zblizhati.

8.    Jezik prednikov juzhne skupine, danashnjih Slovanov in Baskov, je v najglobljem sorodstvu z jezikom Semitov.

9.    Jezik prednikov juzhne skupine je nadalje soroden z Indijanci. Predniki danashnjih Slovanov, Semitov in Indijancev so morali zelo dolgo skupaj bivati, tako kazhe zgradba besed.

10.    Mnogokratno kazhejo tudi Turanci, Hamiti (negridi) itd. iste jezikovne prvine kot juzhna skupina.

11.    Severna skupina, h kateri so pripadali predniki danashnjih Germanov in Keltov, je najdlje ostala v Evropi. Prishel pa je tudi chas, da so tudi ti krenili na jug in vzhod ter so se pomeshali s svojimi poprej priseljenimi predniki.

12.    Danashnji Semiti, Indijanci itd. etnoloshko in antropoloshko ne sodijo na isto stopnjo z danashnjimi Indoevropejci (Germani, Slovani, Kelti itd.). V teku tisochletij so se zaradi med selitvami spremenjenih zhivljenjskih razmer (klima, kakovost tal itd.) etnoloshko, antropoloshko in lingvistichno vechkratno oddaljili od pratipa v pradomovini, toda kljub vsemu so zvesto ohranili tisto jezikovno snov iz chasa, ko so z danashnjimi Indoevropejci (Germani, Slovani, Kelti itd.) she tvorili celoto, le slovnica se je shele pozneje pri vsakem ljudstvu izoblikovala na drug nachin.

 

 

OPOMBA O AVTORJU

 

Ivan Topolovshek (1851, Marija Gradec pri Lashkem – 1921, Ljubljana), slovenski jezikoslovec. Oche cerkovnik Jakob, mati Eva r. Jeller; v gim. s pomochjo zhupnika, matura v Innsbrucku, univerza r. t. in na Dunaju, kjer nazadnje knjizhnichar na notr. ministrstvu; po letu 1918 se je preselil k bratu Josipu na gradich Vina gorica pri Trebnjem, po dveh letih moral v umobolnico (Lj. Studenec), kjer je umrl.

Povsem pozabljen, zanichevan, zamolchan. S shtevilnimi primeri in z natanchnimi citati je dokazoval pradavne slovenske (slovanske) sledove od Blizhnjega vzhoda prek Iberskega polotoka do Juzhne Amerike (indijanski jezik kechua). Njegovo delo je bilo oznacheno kot diletantsko, cheprav je bil po shtudiju komparativni filolog (sanskrt, zend, litavski, hebrejski), ne pa npr. pravnik kot Mikloshich ali Kopitar. Izdal je le dve knjigi – jezikoslovni monografiji v nemshchini, osupljivi po eruditstvu in tudi kot rokopisno-tiskarski eksemplum; danes je v slovenskih knjizhnicah komaj she najti kak njun izvod.

Johann Topolovshek: Die basko-slavische Spracheinheit; Wien 1894 [Basko-slovanska jezikovna enotnost], I. del (nachrtovani II. del ni izshel; op. I. A.).

Johann Topolovshek: Die sprachliche Urverwandschaft der Indogermanen, Semiten und Indianer; Wien 1912 [Jezikovna prasorodnost Indoevropejcev, Semitov in Indijancev]

Iz slednje sta tukaj prevedeni dve krajshi, zaporedni poglavji, ki tvorita prvi del prichujochega izbora. Drugi del je celoten Topolovshkov primerjalni basko-slovanski slovar (v izvirniku v glavnem z nemshkimi razlagami), tretji del pa je Povzetek (Zusammenfassung); oboje iz iste knjige.

 

Izbor, prevod iz nemshchine in opomba o avtorju Ivo Antich

 

 

 

english