Lives Journal 10

Rajko Shushtarshich – Ivo Antich

 

 

BIROKRATSKO UKINJANJE NEODVISNE REVIJE

/Trije dokumenti iz Revije SRP/

Uvod

 

Svojskost LiVeS Journala – Revije SRP

 

Vodilo LiVeS Journala – Revije SRP so tri vrednotne orientacije individua, tega ne nepomembnega drobca v sistemu institucij. Te vrednote so: Svoboda, Resnica, Pogum. Pomembne so, vsaka od njih posebej, pomembno je prezhemanje teh vrednot.

Tak namen ima tudi urednishtvo Revije SRP, ki izhaja v posodobljenem prvotnem slovenskem chrkopisu bohorichici, katere utemeljitev predstavlja Zbornik 2001 Bohorichica.

 

Sama ustvarjalnost in avtonomija, njuna utemeljenost v raziskovanju, nachelno in sploshno nista vprashljivi, nihche, skoraj nihche ne bo nasprotoval takim usmeritvam. Problem se pojavlja shele na konkretnem nivoju, kot tak je nerazviden in skrit ali zhe prikrit in s tem tezhko reshljiv. Problem ukinjanja ustvarjalnosti (in avtonomije) se kazhe v shtevilnih, a na videz nepomembnih malenkostih. Lahko jih ne vidimo ali pa se moramo spustiti na nivo konkretnosti, to je na nivo ukvarjanja z malenkostmi in postati malenkostni.

 

Institucija brez spomina je kakor podjetje brez knjigovodstva, mochni in mogochni v njej pochno, kar jih je volja, ker vse, kar pochno, utone v pozabljivi zavesti chasa.

 

Gornji moto je citat iz utemeljitve Vrednotnih orientacij Revije SRP (prvotni naslov Alternativnost Revije SRP, zdaj Svojskost LiVeS Journala – Revije SRP), ki je objavljana na koncu vsake shtevilke revije. Navedeni del se je ohranil vse od prve shtevilke Revije SRP (1-2, oktober 1993). Po Programu Revije SRP naj bi bil objavljan do oktobra 2022, zadnjich v shtevilki 152/153. Ako pa nam to – kot zdaj kazhe – ne bo uspelo, pa vsaj do shtevilke 131/132, letnik 25, oktober 2017. Chetrt stoletja izhajanja neodvisne revije niti ni tako malo, ko pa uposhtevamo, da je to hkrati chetrt stoletja ukinjanja neodvisne revije, pa je, rekel bi, skorajda nepredstavljivo.

Razumeti ga je mogoche tudi kot samokritiko, namrech, da se zavedam, da se v dokumentih prevech ukvarjam z malenkostmi in sem s tem tudi sam postal malenkosten. Navajam prevech opomb, prispevek bi bil brez njih lepshi ali vsaj berljivejshi. A izgubil bi dokazilno moch konkretnih dejstev. Naj torej vse ostane tako, kot je zhe v dokumentih. (R.Sh.)

 

Prichujoche vrstice so zapisane v dneh, ko je vsa Evropa (zaradi globalne medijske odmevnosti pa pravzaprav ves svet) pod vtisom delirichnega mnozhichnega atentata v Parizu, ki she vedno – vsaj simbolichno – velja za prestolnico zahodne kulture. Golo dejstvo je, da je tovrstno teroristichno dejanje, che se zgodi kje na Blizhnjem vzhodu, za medije le eden od mimobezhnih »vsakdanjih podatkov«. Se pravi: gre za merila. Vsako dejanje je mogoche (interesno manipulativno) meriti, ocenjevati, razlagati, upravichevati in opravichevati. Mimo vsega tega pa v jedru ostaja konkretni rezultat dejanja: zhrtev. Zanjo so usodno obchutne le posledice: ranjenost, invalidnost, smrt. Revijo SRP je doletel radikalen birokratski ukrep kot »akt iz zasede«. Kot je zhe recheno tudi na drugem mestu: Praktichni konchni rezultat je namrech: za vech kot dvajsetletno delovanje »nagrada« v obliki kazenske sankcije. – Mozhne so razlichne (tako nachelno pravnishke kot nachelno etichne) razlage in proti-razlage zadevnega dejanja, neizbrisno pa ostaja dejstvo birokratske arogance kot sistemskega terorizma. (I. A.) 

 

 

 

 

Dokument 1

Rajko Shushtarshich

e.m. urednishtvo@revijasrp.si

i.a. http://www.revijasrp.si

e.m. editors@livesjournal.eu

i.a. http://www.livesjournal.eu

 

 

PROGRAM RESNICHNO NEODVISNE REVIJE SRP (2013-2022)

 

Program Revije SRP za desetletje 2013-2022 obsega: 20 dvojnih shtevilk Revije SRP (4 dvojne sht. so zhe izshle, 1 je v pripravi); in 10 shtevilk revije LiVeS Journal (dve sht. sta zhe izshli, 1 je v pripravi).

 

To je le predvideni program (v dolochenem smislu: anti-program ali ne-program) za naslednje, tj. tretje desetletje v neupogljivo vztrajnem kulturnem delovanju zavoda Revija SRP. Dejansko pa bosta obe reviji v svojem tretjem desetletju izhajali kot »obchasnika« (po ena oz. dve dvojni shtevilki letno, kako leto lahko tudi nobena). Drugache recheno: reviji sta nacheloma obchasnika; izshli bosta, ko bosta; in bosta, dokler bosta. To bo toliko, kolikor bo – predvsem »stara garda« – nabrala prispevkov za objavo in morebiti pridobila she kakega novega sodelavca pesnika ali pisca. Glej dokumenta:

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp115/dokum115/1-2dok115.htm

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp117/dokum117/1dok117.htm

 

Glede vsebine oz. vrednotnega razmerja do sistema glej npr. dokumenta:

Rajko Shushtarshich, Nashe razmerje s sistemom – Neodvisni SRP, Revija SRP 103/104, 142

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp103/rajsh103/razme103.htm

Matjazh Jarc, Pravica ostati zunaj, Revija SRP 119/120, 68

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp119/matja119/pravi119.htm

 

Vse od ustanovitve Revije SRP na Radioteleviziji Slovenija, tj. leta 1993, je (oblastnishki) sistem revijo ukinjal. Najprej jo je ukinjala institucija Radiotelevizija Slovenija, potem pa je ukinjanje prevzelo Ministrstvo za kulturo RS. Na javnem razpisu v letu 2003 jo je Ministrstvo za kulturo RS zavrglo (»utemeljitev«: nepopolnost prijave). S pravnomochno sodbo v imenu ljudstva, septembra 2009, je to potrdilo Vrhovno sodishche RS.

Za sistem nas torej ni vech, smo zavrzheni – ukinjeni. Za zgodovinski spomin pa vseeno smo!

 

S to obsodbo smo lahko postali resnichno neodvisna revija!

 

 

______________________

(Glej: Dokumenti urednishtva v Revijah SRP: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/avtkaz/z_dokumenti.htm

Elektronska knjiga: Zhigosana ustvarjalnost; Rajko Shushtarshich, Franci Zagorichnik, Matjazh Hanzhek:

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/zhigo.htm

Sodba v imenu ljudstva: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/VSRSsodba.htm

Opombe urednika k sodbi v imenu ljudstva VS RS:

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/VSRS_op_ur.htm )

Ponudba Ministrstva za kultudo, v letu 2007:

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp87/dokum87/2dok87.htm

 

Potrebno je torej she enkrat strnjeno pojasniti: kaj pomeni Program resnichno neodvisne revije. To smo sicer zhe velikokrat pojasnjevali v dokumentih in drugih prispevkih v reviji (tudi v zgoraj navedenih), predvsem pa v omenjeni e-knjigi Zhigosana ustvarjalnost.

A pomembno je le eno: namrech to, kar smo, kolikor smo, do zdaj zhe v 23-tih letih (tj. od oktobra leta 1993) v svojih prispevkih v obeh nashih revijah (Revija SRP in kasneje dodana dvojezichna – slov. in angl. – Lives Journal) pokazali, dokazali. Toda kdo le naj bi se nashel, ki bi bil za ustrezen odgovor pripravljen pregledati toliko objavljenih shtevilk revij? Gotovo nihche, zato je moja naloga, da skusham strnjeno predstaviti: kaj je za nas resnichno neodvisna revija. Morda bi se moral she bolj omejiti in rechi: kaj je resnichno neodvisna revija zame, ker v Reviji SRP se ne prichakuje isto-miselnost v pomembnih recheh. Gre vendarle za revijo individuumov.

 

Morda bom zbudil nekaj zanimanja s trditvijo: da je to – kolikor je meni znano – za zdaj edina resnichno neodvisna revija pri nas (Revija SRP – poleg Lives Journala – edina tudi v shirshi okolici).

Sprva, ko smo zacheli (recimo v prvem desetletju izhajanja), nam polna neodvisnost ni bila povsem dosegljiva, cheprav smo jo zheleli od vsega zachetka. Resnichno neodvisnost smo lahko dosegli shele, ko nas je zavrgel sistem. Lahko bi kdo rekel, da smo to pravzaprav sami hoteli – sami sprovocirali. Morda … A mi smo hoteli dosechi predvsem svojo resnichno neodvisnost. In smo jo!

 

In kako je to mogoche dosechi?

 

Najprej tako, da se dosezhe financhna neodvisnost. Povej mi, kdo te financira, in povem ti, od koga si odvisen!

Neodvisna revija nima sponzorjev ne drugih pokroviteljev. Neodvisno revijo lahko torej financirajo samo sodelavci (to pishe zhe na prvi strani Revije SRP – v kolofonu), tako je odvisna le sama od sebe – to bi lahko bila definicija neodvisnosti. Pri tem se razume, da ne objavlja reklam, da nikogar ne propagira. A to je she najlazhje dosechi.

Ponudbo Ministrstva za kultudo, v letu 2007 (MzK, Direktorat za medije, gen. dir. g. Igor Prodnik), da se lahko prijavimo na razpis za odvisne medije, smo gladko zavrnili: »Tega seveda ne bomo storili, raje smo she naprej neodvisni medij.« (Op. ur.: Ljubljana, 19. maja 2008).

 

Taka revija ne more biti odvisna niti od bralcev. Ker revija ni blago, ne nastopa na trgu blaga in storitev! Tudi kot internetni medij revija ne tezhi k chim vechjemu shtevilu bralcev ali obiskovalcev strani. Prej ravno nasprotno: manj ko je bralcev, manj bo nesporazumov! Zazheleno pa je, da so ti redki bralci – kritichni bralci.

Po vrednotni orientaciji je Revija SRP/LJ svojska (ta svojskot je izrecno navedena v opombi na koncu vsake shtevilke).

Revija ima izrazito slovensko identiteto, pisana je v izvirnem slovenskem chrkopisu (tj. v posodobljeni bohorichici). Utemeljitev chrkopisa je objavljena v treh, posebej izdanih tematskih Zbornikih:

BOHORICHICA I – Zbornik Revije SRP 2001; BOHORICHICA II – Zbornik Revije SRP 2003; BOHORICHICA III – Zbornik Revije SRP 2006.

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/zbornik1/bohor1.htm ; http://www.revijasrp.si/knrevsrp/zbornik2/bohor2.htm

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/zbornik3/bohor3.htm

 

Druga pomembna svojskost tako Revije SRP kot Lives Journala je njuna maksimalna dostopnost. Dostopni sta na internetu – na dveh lastnih domenah: revijasrp.si in livesjournal.eu. Njuna celotna vsebinska knjizhnica je dostopna tudi na USB kljuchih (poprej na CD-jih). Prav tako sta natisnjeni v knjizhni obliki. Vsaka shtevilka obeh je poslana Narodni in univerzitetni knjizhnici v Ljubljani (16 »obveznih« izvodov, NUK pa potem posreduje 12 izvodov v osrednje knjizhnice v Sloveniji), s Slovansko knjizhnico imamo dogovor o izposoji revij na dom, v prodaji sta v Mladinski knjigi Konzorcij (morebitnih prodanih izvodov ne obrachunavamo). Z NUK imamo tudi dogovor o vkljuchitvi Revije SRP in Lives Journal v t. i. Digitalno knjizhnico Slovenije.

 

Zato bom zopet smelo trdil: da sta Revija SRP in Lives Journal – kolikor je meni znano – najbolj dostopni reviji pri nas (in tudi v shirshi okolici).

 

Nashe dosedanje ustvarjalno delo je, vsaj zdi se tako, dokaj dobro zavarovano zoper morebitni izbris s strani sistema. Vendar to she vedno ni dovolj. Najpomembneje je, da bi zagotovili trajanje obeh revij – da bi se ohranili za nash zgodovinski spomin. Za slovenski rod, dokler bo ta obstajal, in morda she za koga, ki bi ga zanimalo, kaj je o sistemu imela rechi neka resnichno neodvisna revija.

Papir razpade, tisk zbledi; stavimo na svobodni internet. Je pa she vprashanje, ki ostaja brez odgovora: Kako zagotoviti trajnost nashih dveh domen?

 

Vsaj zdaj vse tako kazhe, da ima pri tem zadnjo besedo vendarle sistem, vendar ne nash, slovenski, ampak globalni suprasistem.

 

V Ljubljani, oktobra 2014 /iz Revije SRP 121/122/

 

Rajko Shushtarshich

 

 

 

Dokument 2

Rajko Shushtarshich

 

»BREME LASTNISHTVA« – KRES ZA PRAZNIK USTVARJALNEGA DELA? IN SHE NEKAJ MALEGA O VREDNOTI DELO

 

Velichasten kres je zagorel na Rozhniku nad Ljubljano na predvecher 1. maja v letu 2015 v pochastitev praznika dela! Zdaj se temu hribu reche Cankarjev vrh, ne vem, ali bi bil Ivan tega ravno vesel? A pojdimo po vrsti, ki jo nakazuje naslov.

 

Breme lastnishtva je tezhko padlo na moja ramena, tako kot che se ne motim Pilonu v Steinbekovi Polentarski polici. Prijatelji so se bremena znebili tako, da so hisho zazhgali v eni od pijanskih seans. Od mojega premozhenja ni ostalo tako rekoch nich, zato, ker se nisem uklonil sistemskemu ukinjanju Revije SRP. Preostali so mi le ARHIV, ZALOGE in LASTNISHKI DELEZHI (arhiv publikacij in aktov zavoda in zaloge zavoda ter delezh-i lastnishtva v njem).

Naj za razumevanje tega chudnega uvoda povem she to, da je problem poseben in ga ni mogoche posploshiti na druge revije in knjige, tudi zato, ker sta Revija SRP in Lives Journal med revijami nekaj posebnega ne nastopata na trgu blaga in storitev in nimata cene! MzK nam je sicer pred mnogimi leti ponudilo pomoch, da bi se uveljavili na trzhishchu (Majda Shirca) a te ponudbe nismo sprejeli. Ako pa bi jo, si lahko mislite s kakshnim bremenom bi se obremenili. Pa ne samo s pretezhkim bremenom, z neodplachljivimi dolgovi in posledichno zanesljivim propadom zavoda tudi.

 

Bi ARHIV in ZALOGE morda skurili? Kres za praznik ustvarjalnega dela! Tako demonstrativno-protestno dejanje bi morda bilo zanimivo za nekatere medije. Vendar to bi zahtevalo precej nepotrebnega fizichnega truda in tudi dolocheno mero konspirativnosti.

Bi jih morda zmetali v kontejner za zbiranje odpadkov? Reciklazha starega papirja je danes hvalevredno ravnanje, za knjigotrshtvo je neobhodno! Resnici na ljubo, kar precejshen del nashih zalog je zhe konchal v zbiralniku odpadkov za papir na Mikloshichevi ulici. Vendar tudi to zahteva dobro fizichno kondicijo, ki je vech nimam in tudi dolocheno mero otopelosti, ki je she nimam dovolj.

Vsaj zdaj se mi zdi, da ne bo treba storiti nichesar, saj so stvari podvrzhene naravnemu zakonu propadanja.

Ko pa sem administrativne zadeve zavoda she enkrat premislil, sem spoznal, da je moj predlog nerealen, tezhko uresnichljiv, tudi smiselno vprashljiv. Saj gre za premozhenje, ki nima cene in ga nihche ne ceni. Zato je res najbolje, che glede te zadeve (arhiva, zalog in bremena lastnishtva) ne storimo nichesar. Tako sem torej potrdil prvotno miselno hipotezo. Ob tem pa se mi je zastavilo she bolj bistveno vprashanje glede smiselnosti zavoda – FIRME: REVIJA SRP. Firma ni revija, je samo poimenovana po reviji, pa she to je uradno samo skrajshana firma. Celotno ime firme je: ZAVOD ZA ZALOZHNISHTVO NA PODROCHJU KULTURE IN UMETNOSTI, Revija SRP (Svoboda, Resnica, Pogum), Ljubljana. Izmislila si ga je sodnica Gorshe Mushich Helena, Okrozhno sodishche Ljubljana. To je bilo 20.1.1999. She danes me bremeni! Zavod je institucionalna tvorba sistema – organizacijska oblika, ki sluzhi sistemu. Komu bi sicer sluzhilo toliko nepotrebnega administrativnega dela (Evidenca medijev, porochila Ajpes-u, Durs-u, MzK, MzF, idr. institucijam)? Reviji SRP gotovo ne, zase tega sploh ne potrebujemo, mi bi lahko shajali brez vsega nashtetega – za nas nepotrebnega administriranja in brez arhiva in zalog tudi.*

 

Glede smiselnosti ustvarjalnega dela pa nisem niti malo podvomil. Za konec sestavka bom v svojskem propagandnem dodatku povzel nekaj misli iz posebej izbranega chlanka za to prilozhnost – prznik dela:

 

 

 

O vrednoti delo

 

 »Vrednota delo je ena najbolj manipuliranih in manipulabilnih vrednot, pripravna je za utemeljevanje chesarkoli, she posebej pogosto pa se jo uporablja v vrednotnem sistemu institucionalne strukture. Lahko bi rekli, da je delo vrednota, ki je izredno manipulabilna, ki je tako cenjena, ideologom ljuba, pogosto uporabljana in zlorabljana, skratka, da je vrednota, ki naravnost kliche po manipulaciji.

Preden preidem na opis njene nivojske strukture, bom skushal ilustrirati njene posebnosti, a res le nekoliko, ker so v njenih modalnostih in variacijah neizchrpne. Vrednota delo – nedelo ima med vrednotami, ki utemeljujejo obstojechi red sistema, njegovo institucionalno hierarhijo, prav posebno mesto tudi po tem, da je nepogreshljiva v vseh sistemih sveta kot deklarirana, oziroma deklarativna vrednota. V njej je izpostavljen skrivnostni pomen vrednote, ki osvobaja chloveka. She nedavno tega nam je bila znana v inkarnaciji »Arbeit macht frei«. Pa se kljub temu, da jo je ena najmochnejshih propagand sveta izobesila na slavoloke smrti, ni prav nich izrabila, to je, prav nich ni izgubila na svoji aktualnosti, uporabnosti (dasiravno vemo, da se vrednote z deklariranjem obrabijo). Delovnih taborishch, v katerih prisilno delo osvobaja, prevzgaja, chloveka socializira, tudi danes ne manjka. Obsodba na prisilno delo je priljubljena nagrada za izkazano nelojalnost sistemu in sledi ji preselitev inkriminiranega individuuma v zvrnjeni del institucionalne piramide (hierarhije), vse zato, da ne bi vech kazil njene svetlejshe, bolj osvetljene nadgradnje. V shirshem pomenu pa je vsako delo, ki ga opravlja individuum z nejevoljo, odporom, prikrito prisilo (pa naj je ta materialne ali nematerialne narave), vse prej kot njegovo osvobajanje.

 

Zakaj je delo lahko tako atraktivna vrednota? Delo je sinonim za chlovekovo aktivnost, ki je sama po sebi nevtralna in je agens, ki naravnost kliche po usmeritvi, po vrednotni orientaciji. Tako da delo vedno pomeni nekaj, kar je opredeljeno in vrednotno usmerjeno shele skupaj z nekim pomenskim dodatkom, ki je navadno neekspliciran, a ga je mogoche iz konteksta (sooznake) razbrati, deshifrirati ali vsaj slutiti. V socialno veljavnih vrednotnih sistemih nastopa najpogosteje v tehle zvezah: urejeno delo, vodilno, vodstveno, upravljavsko, pa umsko ali fizichno delo, merljivo, rutinsko in avtomatizirano delo, za razliko od avtomatskega dela robotov, nadalje kot disciplinirano delo (v tej modalnosti zagotovo poudarja izostritev reda in utrditev hierarhije obstojechega), tako brez konca naprej in vedno bolj zabrisujoch svoje amorfno bistvo v vedno daljshih sestavljenkah nashega novogovora, ki pa jih ne bom nashteval. Tako mi ne preostane nich drugega, kot da she sam dodam nekaj daljshih, a ilustrativnih opisov dela:

– delo je vitalna sila hierarhije, njena dinamika, ki jo je z dejansko vrednotno orientacijo treba shele napolniti, ker samo delo kot tako ne more biti vrednota (!);

– delo samo ne osvobaja. Da bi osvobajalo, ga je treba dvigniti na nivo spontanitete, povezati z ustvarjalnostjo ali kar s svobodo samo, kar pa je v institucionaliziranem delu skozi vso chloveshko zgodovino prej izjema kot pravilo (v tem primeru je opis nekoliko daljshi, ker pri tem oskrunjenju dela prichakujem najvech zgrazhanja);

– delo je razdeljeno, razstavljeno delo (»druzhbena delitev dela« je v resnici najprej delitev vrednotnih orientacij in sledi ji njihova institucionalizacija).« ...

 

Rajko Shushtarshich

 

 

_________________

*Arhiv in zaloge tiskanih publikacij Zavoda Revija SRP in delezhi lastnishtva (uradno):

 

Hranjenje zalog in arhiva zavoda:

Delezhi so formalno »v posesti« obeh ustanoviteljev zavoda Revije SRP, vezani so na zachasne delezhe lastnishtva, ti so letno objavljani v Ur. l. RS, zadnji, meseca februarja 2015. A tako je to le uradno. Dejansko pa se zaloge kopichijo na sedezhu zavoda. Sedanje zaloge zavoda vkljuchujejo Revije SRP, zaloge Lives Journala, Zbornike Bohorichica in tiskane knjige iz edicije Pogum, ter tudi she nekatere moje publikacije iz starih chasov (iz obdobja ISU in RTV L/S).

ZALOGE zhe lep chas niso vech natanchno preshtete; recimo, da obsegajo she vedno okoli 1500 izvodov.

 

Lastnishke delezhe ZAVODA REVIJA SRP – natanchneje recheno »breme lastnishtva« – bi lahko porazdelili med zainteresirane sodelavce, sorazmerno z delezhem (pri njih) hranjenega arhiva in zalog. Podatke o osebah, ki imajo delezhe v premozhenju izdajatelja, na podlagi 64. in 14. chlena Zakona o medijih (Uradni list RS, sht. 35/01), ki jih objavlja REVIJA SRP, bi sproti aktualizirali in razdelili med zainteresirane sodelavce sproti oz. najkasneje do leta 2022.

 

Prodaja revij: Kot recheno, reviji ne nastopata na trgu blaga in storitev, zato nimata cene. Izjemi sta le po 2 izvoda Revije SRP in Lives Journala, ki sta v komisijski prodaji Mladinske knjige v Knjigarni Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana. Tudi tem izvodom mi ne postavimo cene. Ceno teh izvodov revije dolochi prodajalec po lastni presoji. Prodanih izvodov revij in publikacij edicije ne obrachunavamo (rabat je 100%).

 

 (Sestavek O vrednoti delo v celoti pa glej: Rajko Shushtarshich, O vrednoti delo Revija SRP sht. 33/34, oktober 1999, str. 126, ali v: Traktatu o svobodi, Lumi, 1992, str. 71.)

(Glej tudi: Dokument 1, Rajko Shushtarshich, Program resnichno neodvisne Revije SRP (2013-2022), Revija SRP sht. 121/122, str. 191.)

 

V Ljubljani, maja 2015 /iz Revije SRP 123/124/

 

 

 

Dokument 3

Rajko Shushtarshich – Ivo Antich

/v gajici/

 

SHE O UKINJANJU NEODVISNE REVIJE SRP

(Zavod ni bil prava oblika institucionalizacije za neodvisno Revijo SRP 1 , 1a)

 

Uvod

 

Vse od ustanovitve Revije SRP na Radioteleviziji Slovenija, tj. leta 1993, je (oblastnishki) sistem revijo ukinjal. Najprej jo je ukinjala institucija Radiotelevizija Slovenija, potem pa je ukinjanje prevzelo Ministrstvo za kulturo RS. Na javnem razpisu v letu 2003 jo je Ministrstvo za kulturo RS zavrglo (»utemeljitev«: nepopolnost prijave – manjkal naj bi en dokument, ki pa ni bil sestavni del razpisa – razpisne dokumentacije).

S pravnomochno sodbo v imenu ljudstva, septembra 2009, je to potrdilo Vrhovno sodishche – Martina Lippai, Sodba v imenu ljudstva – predsednica senata VS RS.2

 

Ministrstvo za finance – Financhna uprava RS pa je z izrekom drastichne kazni (globo) ukinila she Zavod Revija SRP. PLACHILNI NALOG shtevilka: DT 71010-502091/2015-2 (03-060-09), datum: 15.09.2015, vrochen: 22.09.2015:

1. storilcu: REVIJA SRP na podlagi 1. odst. 397. chl. ZDavP-2 globa v vishini 1.200,00 EUR;

2. storilcu: SHUSHTARSHICH RAJKO na podlagi 3. odst. 397. chl. ZDavP-2 globa v vishini 600,00 EUR – Izdajatelj naloga, pooblashchena oseba FURS: Anton Vidmar, financhni kontrolor svetovalec specialist.3

 

Ukinili so nas torej kot Zavod, she natanchneje: prisiljeni smo bili ukiniti se sami.

 

Zato je (samo)ukinitev edini logichni izhod, kajti obravnavanje Zavoda Revija SRP ter delovanja njegovih ustanoviteljev in sodelavcev kot »obichajne« pridobitno-poslovne organizacije je dejansko le nepotrebno, nesmiselno in nevzdrzhno pravno-formalistichno onemogochanje (»obdavchevanje«, »kaznovanje«) specifichnega popolnoma neprofitnega delovanja v sploshnem nacionalnem kulturnem interesu. Praktichni konchni rezultat je namrech: za vech kot dvajsetletno delovanje »nagrada« v obliki kazenske sankcije.

 

Draga shola, a zdaj nam je dokonchno jasno, da Zavod ni bil prava oblika institucionalizacije za neodvisno Revijo SRP.

 

Svet zavoda Revije SRP je 5. oktobra 2015 sprejel sklep o prenehanju (ugasnitvi) Zavoda Revija SRP.4

 

Vendar Zavod preneha v primerih in po postopku, dolochenem z zakonom (ki ga ni).

»Zakon o gospodarskih druzhbah – ZGD-1. ureja postopek likvidacije za gospodarske druzhbe (d.o.o., d.d. in druge) in za zavode izrecno ne velja, vendar pa je hkrati to tudi edini veljavni predpis, ki ga je v konkretnem primeru sploh mozhno uporabiti. Posledichno tudi v praksi sodishcha vodijo postopek zaprtja (likvidacije) zavoda po dolochbah ZGD-1, saj je to edina (analogna) ureditev, ki jo sploh lahko uporabijo.«5 Vendar obstoje primeri v sodni praksi, ki kazhejo, da je Zavod mogoche ukiniti, izbrisati tudi drugache kot po teh dolochilih.

 

Zato sva ustanovitelja Zavoda predlagala she istega dne, tj. 5. oktobra 2015, Okrozhnemu sodishchu v Ljubljani, v zadevi: vloga za ukinitev zavoda,6 da na podlagi v vlogi navedenih dejstev in pojasnil sprejme sklep o ukinitvi – prenehanju dejavnosti Zavoda in izbrisu Zavoda iz sodnega registra, in ne po pravilih Zakona o gospodarskih druzhbah – ZGD-1, ker med Zavodom Revija SRP in gospodarsko druzhbo ni nikakrshne analogije.

 

 

 

Rajko Shushtarshich, P. S. (oktobra 2015)

 

Moj osebni komentar – zgolj kot individuuma (I):

Predlog ni bil sprejet. Likvidacija Zavoda naj bi se po ODREDBI Okrozhnega sodishcha v Ljubljani7 izvajala na podlagi 579.a chlena Zakona o gospodarskih druzhbah (ZGD-1).

V predlogu za vpis sprememb v sodni register smo Okrozhnemu sodishchu v Ljubljani ponovno predlagali izbris Zavoda iz sodnega registra, kot je podan v 2. odstavku vloge za ukinitev zavoda (dne: 5.10.2015, dopolnjen dne: 14. 10.2015)8

da na podlagi navedenih dejstev, in pojasnil ter sodishchu dostopnih podatkov na AJPES in DURS/FURS sprejme ugotovitveni sklep o ukinitvi – prenehanju dejavnosti Zavoda – Izbris Zavoda iz sodnega registra po pravilih, ki so primerna za Zavod, in ne po pravilih Zakona o gospodarskih druzhbah – ZGD-1:

ker med Zavodom Revija SRP in gosp. druzhbo ni nikakrshne analogije; z dodatnim pojasnilom: da ima ZAVOD ZA ZALOZHNISHTVO NA PODROCHJU KULTURE IN UMETNOSTI, Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum/ (v likvidaciji), s sedezhem: Prazhakova 13, 1000 Ljubljana, rachun zaprt zhe od 15. 1. leta 2010, in da dejansko ne obstaja vech. (Glej tudi : sklep Okrozhnega sodishcha (20.10.2015)9 in pritozhbo na sklep (z dne: 23.10.2015)10 Obstaja pa neodvisni medij Revija SRP, ki je bil, in kot je bil pred ustanovitvijo Zavoda in bo obstajal tudi po likvidaciji Zavoda. To bo torej le konec institucionalne tvorbe sistema – organizacijske oblike, ki sluzhi zgolj sistemu. Komu bi sicer sluzhilo toliko nepotrebnega administrativnega dela (Evidenca medijev, porochila Ajpes-u, Durs-u, Fuurs-u, MzK, MzF, idr. institucijam)? Reviji SRP gotovo ne, zase tega sploh ne potrebujemo.

 

Za sklep komentarja (I) lahko rechem: zadeva ad absurdum, brez primere, nizamo absurd na absurd. Medtem, ko eni nizajo 0 (nichle) v horizontali – v svojih plachah npr., jih mi nizamo v vertikali – v letnih porochilih AJPES in DURS/FURS npr.11. Kot vse kazhe, sodishche s svojimi sklepi, razsodbami noche ukiniti Zavoda. 12 13 Globe so za drzhavo sicer neznaten, a nachelno pomemben vir prihodka. Hoche pa ukiniti neodvisno Revijo SRP, njeno ustvarjalnost – motecho svobodo misli in izrazhanja sodelavcev revije. In to pochne zhe od 10. september 2009 s sodbo v imenu ljudstva Vrhovnega sodishcha RS.

 

V Ljubljani, oktobra, novembra 2015

/iz Revije SRP 125/126/

 

Se bo nadaljevalo!

 

 

 

 

 

__________________

1 glej: Dokument 1, Rajko Shushtarshich, »Breme lastnishtva« – Kres za praznik ustvarjalnega dela? In she nekaj malega o vrednoti delo Revija SRP, sht. 123/124, 193

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp123/dokum123/1dok123.htm

1a gl.ej: Dokument 1a, Rajko Shushtarshich, Program resnichno neodvisne Revije SRP (2013-2022), sht.. 121/122, 191)

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp121/dokum121/1dok121.htm

2 sodba: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/VSRSsodba.htm

3 globa: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/FURS15sep2015_vr22sep2015.doc

4 samoukinitev: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/ugasnitev_Zavoda5okt2015.doc

5 Zakon o gospodarskih druzhbah – ZGD-1. e-Knjizhnica: http://www.nevladnik.info/si/e-knjiznica/?id=5562

6 vloga: Okrozhnemu sodishchu v Ljubljani za ukinitev zavoda:

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/Okrozhno%20sodishche_5okt2015.doc

7 odredba: o dopolnitvi predloga Okrozhnega sodishcha v Ljubljani, v registrski zadevi, dne 07.10.2015

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/ODREDBA_Okrozh_sod-7okt2015.doc

8 dopolnitev predloga: Okrozhnemu sodishchu v Ljubljani, dne 14.10.2015

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/ Dopolnitev-vloge_Okrozh_sod-14okt2015.doc

9 sklep Okrozhnega sodishcha: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/okro-sod_sklep20okt2015.doc

10 pritozhba Okrozhnemu sodishchu: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/Pritozhba_sklep_Okrozh_sod_23okt2015.doc

11 davek: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/DAVEK_OD_DOBICKA_2014.pdf

12 sklep Okrozhnega sodishcha 9. nov. 2015: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/okro-sod_sklep9nov2015.doc

13 pritozhba Okrozhnemu sodishchu 2: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/Pritozhba_sklep_Okrozh_sod_9nov2015.doc 

 

Povezave na druge dokumente v tej zadevi glej na: 

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/UKINITEV_Zavoda.htm

 

Dokumenti, ki so na internetu, so enaki originalom, le da so slednji podpisani. (Op. R.Sh.)

 

 

 

P. S.

 

Nadaljevanje do 8. februarja 2016:

Iz: Povzetka o absurdnem ukinjanju Revije SRP *

(samo Sploshni absurd in Vsaj zachasni, morda tudi konchni zakljuchek)

 

Sploshni absurd:

 

– SISTEM »omogocha«, tj. onemogocha ustvarjalnost v neodvisni Reviji SRP po svoji naravi. Sistem sam po sebi »kot tak« tezhi k popolni kontroli vsega, kar je institucionalizirano. »Shirshe gledano, zadevamo ob skrivnostnost vrednotenja slovenske kulturne ustvarjalnosti. Najbrzh ne bomo nikoli nashli zadovoljivega odgovora, vsaj takega ne, ki bi kazal na minimalno soglasje med protagonisti, upravljavci kulture na eni in avtorji ustvarjalci na drugi strani, ker prvi kulturo, umetnost in kulturnike, umetnike omogochajo oz. onemogochajo, slednji pa kulturo, umetnost zgolj udejanjajo. Pa vseeno obchasno poskushamo.« (Rajko Shushtarshich: Odprto zaprto pismo MK RS, II – Majdi Shirca, She o vrednotah in vrednotenju; http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp39/dokum39/3dok39.htm )

 

Vsaj zachasni, morda tudi konchni zakljuchek:

 

Imam navado, da na kocu podam she svoj chisto osebni pogled na zadevo – kot individuum Rajko Shushtarshich:

Kot nekdanji papirnati direktor Zavoda se moram she vedno ukvarjati z zadevo, a le toliko, kolikor je oziroma kolikor se meni zdi neizogibno; sodelavcem (sourednikom, soudelezhencem v zadevi) pa tega ni treba. Ta povzetek jim bo povsem zadoshchal, ker mi sodelavci v reviji verjamejo na besedo.

»Oni« pa lahko store – razsodijo le tako, kot je to v njihovem interesu. Iz izkushenj v administrativnem raziskovanju institucij in spopadanju z mochnimi institucijami sistema lahko domnevam, da je odlochitev znana zhe na samem zachetku, ne glede na izvedena prichujocha dejstva – dokaze. Od mene pa ne bodo dochakali, da bi sodeloval v ukinjanju, likvidaciji Zavoda za ... po ZGD-1. – po analogiji likvidacije gospodarskih druzhb, ker med Zavodom Revija SRP in gosp. druzhbo ni nobene, prav nobene (!) analogije. Bedak pa nisem, da plesal bi po »Njihovih« razglashenih taktih.

Zhelim jim veliko let njegove - t.j. Zavodove uspeshne gosp. dejavnosti. Sankcije pa, ki iz tega slede, niso neprichakovane.

 

Individuum ne more spremeniti sistema,

lahko pa ne dovoli, da bi sistem spremenil njega.

In to ni malo!

Rajko Shushtarshich

V Ljubljani, 8. februarja 2016

 

* Povzetek o absurdnem ukinjanju Revije SRP (samo nekaj absurdov)

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/UKINITEV_Zavoda.htm#povzetek

 

 

 

english