Lives Journal 11

Damir Globochnik

 

HARMONICHNA LIKOVNA UBRANOST

 

Peter Abram je ustvarjalne vzgibe za oblikovanje skulptur, slik in del na papirju tesno prepletel z zhivljenjskim utripom, z notranjim ritmom, z razgrinjanjem osebnih izkustev in dozhivljanja vsakdanje resnichnosti. Risanje ali slikanje je vselej intimno odslikavanje motiva in svojevrstna pot navznoter. Likovni proces je tesno povezan z odkrivanjem notranjih impulzov in z iskanjem ravnovesja. Abramove risbe, grafike, slike in kamnite skulpture so nastale kot umetnikov intimni dialog s samim sabo. Omenjeni vsebinski poudarki so pomembnejshi od ekspanzivne, s sodobnim medijskim trenutkom uglashene likovne realizacije, zato Peter Abram praviloma posega po tradicionalnih nachinih likovnega izrazhanja, njegove razstave pa so vselej skrbno nachrtovane.

Tovrstni nachin likovnega izpovedovanja je mogoch samo z uporabo zgoshchene likovne govorice. Pri risbah je to izrazna chrta, pri akvarelu subtilna poteza chopicha, ki zachrta konture in sledi bistvenim znachilnostim motiva. Risba s svinchnikom je praviloma rahla. Z njo Peter Abram zajame temeljne oblike motiva, oblike telesa pa lahko ponazori na primer tudi s koprenastim skupkom chrt. Podoben pristop srechamo pri akvarelih. Podobnost z motivom je ohranjena, vendar so nezhne, presojne barve in povzemajoche poteze chopicha, ki nikoli ne zasedejo vechine slikovne povrshine, povezane v novo, harmonichno celoto. Na prvi pogled preprosta slikarska gesta ali zaris s svinchnikom sta rezultat velike koncentracije in zapletenega ustvarjalnega sistema, pri katerem ni mozhno popushchanje blizhnjicam. Zato se Peter Abram k nekaterim motivom vracha tudi v daljshem chasovnem obdobju. Namesto o kronoloshkem zaporedju oziroma o nizanju motivov v chasovnem redu bi lahko govorili o razvojni kontinuiteti Abramovega ikonografskega univerzuma, ki kljub razlichnim likovnim postopkom tvori nelochljivo celoto.

Ustvarjalni postopek, ki ga je izbral Peter Abram, je seveda tezhko ubesediti. Morda bi lahko dejali, da obliko, ki jo vidi chloveshko oko, umetnik zaznava intuitivno in jo ponotranji – na podlagi vtisa se porodi chustvo, nezavedna misel, ki vodi roko in sooblikuje ustvarjalni proces. Likovnik na ta nachin vselej zajema iz lastne izkushnje, ki se je zgostila in odrazila ali morda kar utelesila v likovnem delu.

Ustvarjalni utrip je vselej povezan z avtorjevo zhivljenjsko ubranostjo in s kontemplativnim pristopom. V enaki meri kot belezhenje formalnih znachilnosti motivov, ki je znachilno za studiozno akademsko risanje, od katerega se je Peter Abram zavestno odmaknil, so pomembni avtorjevi mentalni procesi na zavedni in nezavedni ravni. Avtorjeva izkushnja se lahko prenasha tudi na dojemljive gledalce, ki v Abramovih delih – seveda v skladu z lastno zhivljenjsko ubranostjo – lahko intuitivno zachutijo poetichnost, pomirjujocho noto, likovno in sporochilno nevsiljivost, bistveno simboliko ali mozhnost meditacije.

Tudi vedute, figuralni in drugi motivi, naslikani v oljni tehniki na platnu, niso mimetichni posnetki ali priblizhki videnega. Prej bi lahko govorili o motivih kot ogledalih notranjih obchutij in odrazih avtorjeve tezhnje po harmonichni ubranosti. Pri slikarstvu ga je posebej pritegnilo razmerje med motivom, likovnim poljem in svetlobo. Z izjemno barvno obchutljivostjo, s pretehtano gradnjo barvnih razmerij, z nekaj temeljnimi, skrbno izbranimi in polozhenimi potezami chopicha na povrshino belega ali rahlo obarvanega platna slika motive, za katere ne vemo, ali so prevzeti iz zunanje resnichnosti ali so plod avtorjevih domishljijskih predstav. Bolj kot narativna shirina motivov ali njihova spretna stilizacija in estetizacija avtorja zanima emocionalni naboj motivov. Zdi se, da komajda so se motivi izoblikovali iz barvnih madezhev, zhe zachenjajo izginjati v intenzivni svetlobi. Svetloba, ki razkroji materialni temelj motiva, je uporabljena v metaforichnem smislu.

Pri izdelavi grafik je Peter Abram posegel po dveh na prvi pogled malone nasprotnih tehnichnih postopkih – po lesorezu in rachunalnishki grafiki. Postopek je samo pripomochek, potreben za oblikovanje tankochutnih, ponotranjenih oblik in drobnih likovnih simbolov, ki jih umetnik lahko uporabi tudi pri likovni opremi knjig. Pri lesorezu ob odtiskovanju barve z lesene matirce uporablja tudi reliefni tisk. Motivi so vselej polozheni v sredishche lista. Grafike so praviloma odtisnjene v majhnih nakladah.

Peter Abram, ki je dokazal mojstrsko obvladovanje zakonitosti razlichnih nachinov slikarskega izraza, se enako intenzivno in poglobljeno posvecha kiparstvu, ki se temeljito razlikuje od hipnega risarskega zapisa, odtiskovanja grafik ali slikanja kompozicij, sestavljenih iz bistvenih, tankochutnih potez. Za izdelavo kipov iz marmorja ali brashkega kamna je potrebno veshche in dolgotrajno rochno delo (klesanje, brushenje, poliranje), ki lahko zaradi te lastnosti dobi tudi meditativen znachaj. Vendar je med Abramovim slikarstvom, risbo in kiparstvom vech povezav, kot bi se morda na prvi pogled zdelo. Tudi pri kiparstvu je prisotna tezhnja po iskanju duhovnih vsebin v likovnosti, tj. vsega, kar presega fizichno pojavnost. Eden od umetnikovih namenov je: vdahniti kamnu zhivljenje, sporochilnost, ki presega njegovo materialnost. Na tezhnjo po likovni sublimaciji nas opozarja skrbna obdelava kiparske povrshine, ki pa she vedno ostaja sestavni del rustikalnega, na prvi pogled neobdelanega kosa »kamna«.

Videz kamnitih skulptur je preprost, prvinski. Ravnotezhje med na prvi pogled neokrnjenim, grobo obklesanim naravnim kamnom in skrbno izklesanim motivom ni vezano samo na golo chloveshko figuro. Na ohranjeni stik z naravo kot izvorom navdiha nas opozarjajo stilizirane rastline. Na kipih intimnega formata zasledimo tudi imaginarna znamenja, magichne znake, simbole, ideograme. Te plastike bi lahko oznachili za nadchasovne arhetipe. Nekateri kipi nas spominjajo na podobe predklasichnih bozhanstev, na arhaichne toteme, ki so se po nekem nakljuchju fragmentarno ohranili do nashega chasa. Vedeti moramo, da se umetnik poglablja tudi v duhovnost in religijo. Simbolika kiparskih del uchinkuje univerzalno, a je najbrzh pogojena z duhovnim in materialnim izrochilom Krasa. Z izborom kamna kot likovnega gradiva in z nekaterimi abstraktnimi motivi se je Peter Abram sposhtljivo poklonil tudi krashki tradiciji oblikovanja kamnoseshkih in drugih izdelkov ter nasploh krashki skromnosti, preprostosti in zhilavosti. Cheprav gre za dela manjshega formata, zaradi motivike in njene interpretacije kipi Petra Abrama praviloma uchinkujejo monumentalno.

Likovni opus Petra Abrama je po formalni plati raznolik, po vsebinski plati pa iskren in avtentichen. Likovnik je vselej ostal zvest samemu sebi, saj njegova likovna dela v polni meri odrazhajo avtorjevo percepcijo sveta, odnos do sveta in bivanja. Nikoli ni podlegel namigom o konjunkturnosti aktualnejshih oziroma agresivnejshih in medijsko prepoznavnejshih likovnih praks in procesov sodobne umetnosti, ki dopushchajo zunajumetnostne uchinke. V vech kot treh desetletjih kontinuiranega ustvarjalnega dela smo lahko bili priche premishljenemu likovnemu razvoju, ki je kljub razlichnim vsebinskim in interpretativnim poudarkom ohranil intimen znachaj.

 

 

 

english