Lives Journal 11

Damir Globochnik

 

PARISHKI FOTOGRAF VENO PILON

 

Veno Pilon (1896–1970) velja za sooblikovalca slovenskega likovnega modernizma, za enega osrednjih predstavnikov ekspresionistichnega slikarstva in grafike v dvajsetih letih 20. stoletja. Pilonova galerija v Ajdovshchini hrani umetnikovo zapushchino, med katero je tudi vechje shtevilo fotografij, ki dalj chasa niso naletele na vechjo pozornost umetnostnozgodovinske stroke, cheprav je ta zhe nachenjala vprashanje povezave med Pilonovim slikarstvom in fotografijo. Kot fotografa je Pilona prvich celoviteje predstavila razstava 150 let foto­grafije na Slovenskem 1919–1945 (II. del, 1990). Leta 1992 je Pilonova galerija v Ajdovshchini pripravila raz­stavo umetnikovih fotografij in izdala monografijo Parishki fotograf Veno Pilon (besedilo Stane Bernik). Na mednarodni razstavi Evropa, Evropa (Das Jahrhundert der Avantgarde in Mittel- und Osteuropa, Kunst- und Ausstelunshalle der Bundesrepublik Deutschland, Bonn, 1994) je cheshki poznavalec fotografije Antonin Dufek predstavil Pilona kot modernistichnega fotografa. Ob retrospektivni razstavi Vena Pilona v Moderni galeriji v Ljubljani leta 2001, ki je zajela tudi izbor fotografij, je umetnikov sin Dominique Pilon podaril galeriji vechje shtevilo fotografskih negativov. Nekaj Pilonovih fotografij se je ohranilo pri sorodnikih in znancih.

Pilonova fotografija je za domovino vedno pomenila dokajshnjo neznanko. Ker je nastajala v drugachnem kulturnem miljeju, se ni navezovala na prevladujocho piktorialistichno in lirichno usmeritev ali na primere socialne angazhiranosti medvojne domache, »umetnishke« foto­grafije. Zato je avtor razstave in shtudijske obdelave v katalogu ajdovske razstave dr. Stane Bernik zhelel tako zagotoviti Pilonu relevantno mesto v okvirih sodobne slovenske fotografije kot tudi opozoriti na njegov prispevek v okvirih sochasnih fotografskih dogajanj v Parizu, kjer velja iskati Pilonove vzornike.

 

Veno Pilon je slikarstvo shtudiral v Pragi (1919) in Fire­ncah (1920–1921). Na Dunaju je obiskoval grafichno sholo in se izpopolnjeval v vechernem shtudiju akta. Kot prvi slovenski umetnik se je leta 1924 udelezhil Beneshkega bienala. Jedro njegovega slikarskega opusa (portreti, vedute) je nastalo v kratkem chasovnem obdobju na zachetku dvajsetih let. V tem chasu se je zachel ukvarjati s fotografijo. Na zachetku dvajsetih let je kupil, najbrzh v Trstu, svoj prvi fotografski aparat – Zeissov Reflex, zhe pred tem pa je poskusil snemati z amatersko filmsko kamero Pathé-Baby za ozki film. Okrog leta 1926 je fotografiral za neuresnicheni krajevni album Primorske. Fotografije imajo dokumentaren znachaj.

V letih 1926 in 1928 je shtudijsko potoval v Pariz, kjer se je za stalno naselil na zachetku tridesetih let. Po neuspelih trgovinskih in poslovnih podvigih si je fotogra­fijo izbral za vir zasluzhka in na Montparnassu odprl svoj atelje. Fotografiral je umetnishka dela za objave, izdeloval fotografske portrete, ukvarjal se je tudi z uporabno in propagandno fotografijo. Uporabljal je fotografski aparat Rolleifleks.

Fotografije naj bi predstavil samo na dveh razstavah v Parizu, ki je med vojnama veljal za eno od svetovnih fotografskih sredishch. Zdi se, da je vsaj v zachetku zhelel ohraniti stike s fotografskim dogajanjem v domovini. Tako je leta 1932 sodeloval na I. jugoslovanski umetnishki razstavi v Ljubljani. Kritik Jutra je tedaj zapisal: »Nashega odlichnega slikarja Veno Pilona spoznavamo na razstavi kot prvovrstnega fotografa – portretista. Ne pazi sicer dosti na chistoto tehnike, zato je pa v karakteristiki in slikovitosti neprekosljiv. Njegovi fotografirani portreti, zlasti portret igralke Vike Podgorske in renesanchni 'Montparnasse' so dela velikega slikarja, ki je pa topot uporabil namesto chopicha kamero. Prava umetnost ima svojo ceno ne glede na tehniko in material.«1 Pilonove fotografije so bile istega leta na ogled tudi na fotografski razstavi v Mariboru. V reviji Ilustracija je bil leta 1931 objavljen Pilonov portret violinista Karla Rupla (Ilustracija, 1931, sht. 19, str. 301).

Pilon kot »umetnishki« fotograf v Parizu ni dosegel vechjih javnih uspehov, za kar sta bila najbrzh kriva pretirana skromnost in pomanjkanje samozavesti, ki sta mnogo prezgodaj verjetno zakljuchila tudi Pilonovo slikarsko ustvarjanje. Vendar mu priznanj prijateljev iz parishkih umetnishkih krogov ni manjkalo. Vrsta portretnih fotografij znanih osebnosti (Olga de Bozanska, Girogio de Chirico, Leonor Fini, André Lhote, Filippo de Pisis, Ossip Zadkine) pricha, da si je znal pridobiti zaupanje narochnikov. Slikar in teoretik André Lothe je dal Pilonu priporochilo za Picassa in druge umetnike, a si Pilon »ni upal potrkati pri njih«. Nadrealistichni pesnik Paul Eluard pa je na razstavi v parishki galeriji Carrefour ob Pilonovi fotografiji pritrdil svojo dolgo pesnitev.2

V Franciji si je Pilon na fotografskem podrochju pridobil vsaj she eno zaslugo, saj je v parishki reviji Verve predstavil enega izmed pionir­jev francoske fotografije, lastnega tasta, lekarnarja Louisa Guicharda.

 

Tudi jedro Pilonovega kreativnega fotografskega delovanja je vezano na kratko chasovno obdobje (1930–1935). Ohranjene fotografije prichajo o ustvarjalcu, ki je zhivel s fotografijo in od fotografije. Vechina Pilonovih po narochilu izdelanih fotografij je najbrzh izgubljena. Ohranjen je referenchni album z naslovom Vzorci – Industrijske profesionalne fotografije, ki vsebuje izbor vzorchnih fotografij (reprodukcije likovnih del, posnetki arhitektur, interjerjev, izdelkov, nakita, portretna in reportazhna fotografija, fotomontazhe). V »kreativnem« sklopu Pilonovega fotografskega delovanja prevladujejo fotografije izrazito intimistichnega znachaja: posnetki zhene Anne-Marie in sina Dominiqua (mapa 36 fotografij sina Domija, 1937), utrinki iz vsakdanjega okolja, posnetki prijateljev in znancev, ki nam razkrivajo Pilonov odnos do portretiranih oseb.

Tudi na slikarskih kompozicijah je upodabljal samo ljudi, ki so mu bili blizu ali jih je dobro poznal. Da se je Pilonu v Parizu uspelo vkljuchiti v izredno zhivahno fotografsko sceno tridesetih let, pricha tudi vrsta eks­perimentalnih fotografij in vech nekonvencionalnih fotografskih posnetkov utripa parishkega boemskega in umetnishkega zhivljenja. Pri nekaterih fotografijah je mogoche opaziti ochitne vplive nadrealizma (tihozhitje z boljshjega sejma v Parizu, tihozhitje s steklenima predmetoma, dve maski). Vrsta fotografij je primerljiva s fotografijami Pilonovih mnogo bolj znanih sodobnikov Brassaïa, Andréa (Andorja) Kertésza, Dore Maar, Mana Raya, Mauricea Tabarda, Rogera Parrya, Henrija Cartier-Bressona idr.

Stane Bernik je postavil domnevo, da naj bi bil »ogrski prijatelj G.« v Pilonovih spominih Na robu, kateremu naj bi Pilon »v svoji zachetni dobi dal prvi pouk v fotografiji«,3 romunski Madzhar Gyula Halász (1899–1984), ki je v javnosti nastopal pod psevdonimom Brassaï. Ta je leta 1921 v Berlinu shtudiral kiparstvo; tedaj je to mesto obiskal tudi Pilon, ki je bil leta 1926 v Parizu, kjer se je najbrzh okoli leta 1930 Brassaï pod vplivom Kertésza odlochil za fotografijo.4

Pilon se je po drugi svetovni vojni obchasno ukvarjal s slikarstvom, grafiko in fotografijo (shtudije izlozhb v nochni svetlobi na barvnih leica diapozitivih, portreti znancev med obiskom Pariza).

 

 

 

__________

1 Ante Gaber, »Shetnja po razstavi lepih fotografij«, Jutro, 1932, sht. 223.

2 Po: Veno Pilon, Na robu, Ljubljana, 1965, str. 98–99.

3 Veno Pilon, prav tam, str. 112–113.

4 Po: Stane Bernik, Parishki fotograf Veno Pilon, Pilonova galerija Ajdovshchina, 1992, str. 41.

 

 

 

 

 

Brez naslova, okrog 1930, fotografija na zhelatinsko srebrobromidnem papirju,

30 x 23,4 cm (Pilonova galerija v Ajdovshchini)

  

 

english