Lives Journal 12

Anthony Ambrozic

 

GORDIJSKI VOZEL – RAZVOZLAN

(Slovenetski napisi v antichni Anatoliji) 

 

I

Starofrigijski napisiZgodovinski uvod

 

Konchnega razpleta hetitske zgodovine v Anatoliji ni preprosto obnoviti. Edino, kar se zdi nesporno, je, da so po propadu svojega imperija Hetiti zapustili svojo domovino na Anatolski planoti in odshli v Sirijo. Na izpraznjeno ozemlje so se priselila shtevilna ljudstva, med katerimi pa je bilo najvech Frigijcev. Vendar pa se zdi, da ti zgodnji frigijski priseljenci niso imeli strogega centralnega vodstva.

Gorske verige ob obrezhju Chrnega morja in severnega Sredozemlja preprechujejo promet chez planoto s severa na jug, vendar pa je lazhje prehodna pot z vzhoda na zahod, in je zato sluzhila kot kopenski most med Evropo in Azijo.

Prishleci so naleteli na tako izoblikovano ozemlje, na katerem so se lahko pojavili shtevilni majhni vladarji. Med 12. in 10. stoletjem pr. n. sht. je prishlo do postopne zdruzhitve Frigijcev v zahodni in osrednji Anatoliji. Na zahodu pa se je na egejskem obrezhju pojavilo vech novih grshkih mestnih drzhavic.

Po grshkem izrochilu sodi ta frigijska selitev v chas trojanskih vojn (zgodnje 12. stoletje pr. n. sht.). Grki so tudi verjeli, da so Frigijci najprej prishli iz Makedonije in Trakije. Ne dolgo za tem, v 8. stoletju, so jih Asirci, ki so tedaj zacheli s svojo prevlado na Blizhnjem vzhodu, imenovali Mushki.

V 9. stoletju pr. n. sht. so Frigijci zhe imeli svoje kraljestvo z dvema sredishchema – Gordijem in Midasovim mestom. Na svojem vrhuncu v 9. in 8. stoletju pr. n. sht. je njihovo kraljestvo obsegalo celotno Anatolsko planoto zahodno od reke Halis (zdaj Kizilirmak) pa vse do grshkih priobalnih mestnih drzhavic in njegovo ozemlje je v geografskem pogledu mogoche imeti za politichnega dedicha razpadlega hetitskega imperija. Izkopavanja v Gordiju in Midasovem mestu potrjujejo resnichnost grshkih legend o velikem bogastvu frigijskih vladarjev, she zlasti kralja Midasa.

Ta izkopavanja prichajo tudi o visoki stopnji dovrshenosti gradbenih in trdnjavskih tehnik. Enako velja tudi za njihovo kovinarstvo, slonokoshchene rezbarije in lesoreshtvo. Starodavni zapisi prav tako hvalijo visoko kakovost frigijskih tkanin.

Vendar pa je Frigija prenehala biti glavna politichna sila na zachetku 7. stoletja pr. n. sht. Vzrok so bili Kimerijci, ki so tedaj pometli po vsej Anatoliji.1 Izkopavanja v Gordiju jasno pokazhejo, da je do njihovega unichujochega vpada prishlo okoli leta 690 pr. n. sht.

Na oslabljeno frigijsko ozemlje so nato pridrli Lidijci, temu sta sledili dve stoletji pod perzijsko nadoblastjo. Vendar pa je za nashe namene pomembno, da kljub lidijski prevladi (od poznega 7. stoletja do srede 6. stoletja) in poznejshi perzijski vladavini vse do druge polovice 4. stoletja pr. n. sht. ni niti eden frigijski kamniti napis, ki so ga nashli v Frigiji, vseboval nobene sledi lidijskega ali perzijskega jezika.2 Zatorej lahko zanesljivo sklepamo, da je bil frigijski jezik neprekinjeno v uporabi brez tujih pridatkov.3

Leta 334-333 pr. n. sht. so Makedonci pod vodstvom Aleksandra Velikega iztrgali Anatolijo izpod Perzijcev. Po ljudskem izrochilu je Aleksander tedaj v Gordiju presekal gordijski vozel s svojim mechem. Vendar pa niti tako drastichne reshitve politichnih tezhav niso preprechile, da njegov imperij ne bi bil kratkotrajen. Po Aleksandrovi zgodnji smrti so namrech prepiri med njegovimi nasledniki ta imperij razkosali she pred letom 300 pr. n. sht. Frigija je postala satrapija Selevkidov.4

 

 

II

Napisi

 

Grshka vladavina je bila smrtonosna za frigijski jezik. Iz tega chasa se je ohranilo okrog sto novofrigijskih napisov. Novofrigijski jezik je uporabljal uveljavljene grshke chrke, poln grshkih primesi, ter zdaj le she redko jezik celotnega napisa. Ponavadi je bil napis v grshkem jeziku, v novofrigijskem jeziku je bila le dodana formula proshnje.5

Zaradi velike in dolgotrajne izpostavljenosti grshkemu jeziku se je novofrigijshchina tako zelo razlikovala od svojega starofrigijskega temelja, da ju sploh ni mogoche ustrezno primerjati. Zato bi bilo v najboljshem primeru zelo negotovo, che bi jo uporabili za nekakshnega katalizatorja pri svoji metodologiji. Prvotno stanje jezikovne ohranjenosti starofrigijskega jezika pa nam prav nasprotno ponuja obilo parametrov za primerjavo njegovih besednih korenov in pomenov z narechnimi in knjizhnimi besedami danashnje slovenshchine.

Starofrigijski napisi so se ohranili dobesedno »vklesani v kamen«. Napisi imajo she danes povsem tako obliko kot tedaj, ko so jih vklesali, che zanemarimo vremenske in fizichne poshkodbe. Nikoli jih nihche ni spreminjal, izkrivljal ali preurejal, kar se je sicer v mnogih primerih dogajalo s shtevilnimi knjizhnimi besedili med njihovimi prepisi in ponovnimi prepisi le-teh.

Starofrigijski jezik se nam je ohranil na maloshtevilnih she celih kamnitih zapisih v pisavi, katere mnoge chrke spominjajo na tiste, ki jih najdemo v pelazgijski, etrushchanski in venetski abecedi.

Cheprav si starofrigijski jezik vechino chrk sicer deli z grshchino, ima tudi pol ducata chrk, ki jih grshka abeceda ne pozna. Zato se zdi, da obe abecedi svojo pisavo chrpata iz istega skupnega vira, pri tem pa je vsaka prilagodila znake zahtevam njihovih fonetichnih potreb.

Datiranje starofrigijskih napisov ni natanchno in ocene za vsak posamezen napis se lahko razhajajo tudi za stoletje. Vendar lahko za vechino rechemo, da se to epigrafsko pisanje zachne v drugi polovici 8. stoletja pr. n. sht., posebno pogosto je v 7., 6. in prvi polovici 5. stoletja, ter se ohrani vse do makedonske zasedbe, po kateri izgine.6

Cheprav je vechina napisov zaradi erozije in poshkodb sicer tezhko berljiva, kar preprechuje natanchno transkripcijo, je manjshe shtevilo dobro ohranjeno. Slednje v tej knjigi skusham razvozlati. Sicer so za primerjavo uporabni tudi delno unicheni napisi, cheprav z veliko previdnostjo. Seveda se moramo pri tem vselej zavedati njihove okrnjenosti. Ta shtudija se bo v glavnem osredotochila na napise, ki so vsaj v vechjem delu celoviti in katerih transkripcija ni dvomljiva.

(…) 

 

 

III

Logistichne ovire

 

(…) 

Pomembna znachilnost, ki nas bo nenehno spremljala, je izpostavljena chrka E, ki oznachuje zvok JE in ki se bo vedno znova pojavljala na zachetku besed. Angleshkemu YE ustreza slovansko JE. Podobno kot slovenetski jezik v Galiji je tudi starofrigijski jezik s chrko E vselej ponazarjal vrednost zvoka JE. V pomoch bralcu glede slovanskega glasovja bo tukaj povsod J pred E. V skladu s tem je mogoche zelo pogosti napis EDAES prebrati kot JE DA JES(T) – »naj bo tako, morda je tako, naj se zgodi tako.«

Cheprav se zdi starofrigijski jezik malce zgodnejshi vzorec v okviru stare zgodnje slovenshchine kakor pa slovenetski v Galiji, imata veliko skupnih besed. V nadaljevanju bom bralca opomnil na tiste ustrezne slovenetske odlomke, v katerih se pojavijo iste skupne besede.

Chetudi je starofrigijski jezik v shtevilnih primerih vzporeden slovenetskemu jeziku v Galiji, pa je starofrigijski videti nekako bolj narechen in manj kot knjizhna slovenshchina ter she veliko manj kot kajkavska in chakavska hrvashchina. Srbo-hrvashke besede kot IA, SVI, VRATOY, XTO (ŠTO), NAMAY, KOY, GOY, GOT, BIRA, JAKO, TILO, MICA, PEROCO, MI, TIECI MI in I, ki smo jih srechali v Galiji, se v starofrigijskih napisih namrech ne pojavijo. V vechini primerov je celo srbo-hrvashki veznik I zamenjal slovenski veznik IN. Zato bo tukaj metodologija primerjanja besed in pomenov med starofrigijskim jezikom iz napisov in slovenshchino, narechno ali knjizhno. Cheprav bo glavni poudarek primerjave na knjizhni slovenski rabi, pa imata v vechini primerov knjizhna in narechna beseda enako obliko. (…)

 

 

IV
Napis Dd-102

 

 

Ta napis z desne na levo se nahaja na srebrni pivski chashi, kjer kot trak obdaja sredishche njenega dna (sedaj razstavni predmet sht. AD 2386 v Muzeju umetnosti in zgodovine v Zhenevi).

 

Transkripcija:               ← surgastoy inas

Razdelitev:                    SURG GASTOY IN NAS

Slovenski dobesedni prevod: 

                                      SRK GOSTOV IN NAS

Angl. prevod:                »Slurp (i. e. toast) of guests and us.«

/ »Pozhirek (na zdravje) gostom in nam!« /

 

V zhelji, da bi bilo sporochilo kar najbolj gospodarno in kratko, so Frigijci pri tem napisu na dveh mestih za dve razlichni besedi uporabili eno samo chrko. Chrka G tukaj nastopa tako v besedi SURG kot v GASTOY, chrka N pa tako v IN kot v NAS. Kakor Sloveneti v Galiji so tudi Stari Frigijci namrech nadvse varchno uporabljali chrke. In ker tedaj she ni bilo v veljavi ustaljenih fonoloshkih ali slovnichnih pravil, so pach morali izvirno improvizirati, kakor so najbolje mogli. In ker bomo v nadaljnjih odlomkih pogosto naleteli na tak pojav, pri katerem ena chrka nastopa v dveh besedah, bomo to poimenovali »ukinitev dveh enako zvenechih zaporednih chrk«.

Zaradi onomatopoetskega posnemanja zvoka »srkanja« v SURG (G>K SKR – slovensko – »srk, srebljaj, majhen pozhirek«), te besede ne bomo vkljuchili v nasho metodologijo primerjave besed in pomenov.

 

 

Primerjava besed in pomenov:

Starofrigijsko          Pomen                   Knjizhna slovenshchina  

GASTOY (akanje)     »gostov«                 GOSTOV

IN                             »in«                         IN

NAS                          »nas«                       NAS           

 

 

Sploshna geografija Stare Frigije

Napisi  mesta najdishch

 

 

 

Stara frigijska abeceda s spletnih strani

 

 od leve proti desni                  od desne proti levi

 

 

 

V

Napis W-010

 

 

Ta napis izvira iz tako imenovanega »spomenika Arejastis«, ki se nahaja v borovem gozdu, miljo severno od izkopanin Midasovega mesta; njegova vodoravna vrstica poteka z desne na levo, druga navpichna pa od spodaj navzgor. Spomenik stoji na pobochju vzpetine nad cesto iz kraja Yazilikaya do Kücük Yazilikaya.

 

Transkripcija:      ←  ataniyen  :  kuryaneyon  :  ta|negertoy

Razdelitev:          ATA NI YEN KURYA NEY ON TA NEGER TOY

Vodich izgovorjave in postavljanja lochil:

ATA, NI JEN KURJA NEJ ON TA NEGER TOJ!

Dobesedni slovenski knjizhni prevod:

OČE, NITI EDEN NAJ NE KURI TO NEHANJE TVOJE!

Bolj sproshcheni slovenski prevod:

OČE, NAJ NIKDO NE ZAŽIGA TEGA TVOJEGA TRUPLA!

Angl. prevod:      »Father, let no one burn this corpse of yours!« 

 

Pri tem napisu izstopa znak za chrko Y, ki zvochno ustreza slovenski chrki J.

Beseda ATA, narechno za »oche«, ne sodi v komparativno metodologijo, ne le zato, ker izhaja iz zgodnjih gibov otroshkih ustnic, temvech tudi zato, ker to besedo v podobnih oblikah uporabljajo shtevilni jeziki, med katerimi sicer ni nobene genetske povezave, na primer turshki in madzharski, che omenim le dva.

 

 

Primerjava besed in pomenov:

 

Starofrigijsko           Pomen                   Knjizhna slovenshchina

NI                             »ne, ni«                   NI, NITI

YEN                          »en«                       EDEN (knjizhno)

EN, JEN (narechno)

KURYA                    »kuri«                      KURI

NEY                          »naj«                      NAJ (knjizhno)

NEJ (narechno)

ON                            »on«                       ON

TA                             »ta«                        TA

NEGER                    »truplo«                  (G>H) NEHANJE

TOY                          »tvoj, tvoje«            TVOJ (knjizhno)

TOJ (narechno)

 

 

VI
Napis G-136

 

 

Ta napis so nashli med izkopavanji v Gordiju in najbrzh izvira zhe iz 6. stoletja pr. n. sht. Narejen je na kipcu sokola iz alabastra, ki ima na vrezanem ovratniku en ovoj iz kamna in drugega iz brona. Odkrit je bil leta 1963 v brezhini iz perzijskega obdobja in ga zdaj hrani Arheoloshki muzej v Ankari.

 

Transkripcija:        →  tadoy  :  iman | bagun

Razdelitev:             TADOY IMA N BAGUN

Vodich izgovorjave in postavitve lochil: 

                                TADOJ MA N∂ BAGUN!

Dobesedni slovenski prevod:        

                                TEDAJ NAJ (GA/JO) IMA BOG!

Angl. prevod:          »Then, let god have (him/her)!«

 

 

Primerjava besed in pomenov:

Starofrigijsko              Pomen                       Knjizhna slovenshchina  

TADOY                      »tedaj«                        TEDAJ

IMA                            »ima«                           IMA

N                                 »naj«                           NAJ (knjizhno)

                                                                      N∂ (narechno)

BAGUN                     »bog on/i«                   ONI (knjizhno) BOG

                                UN (narechno) BOG

 

 

VII
Napis G-144

 

 

Gornji napis se nahaja na dnu chrnega, glaziranega bazena iz gline, ki verjetno izvira iz 5. stoletja pr. n. sht. Zdaj ga hrani Arheoloshki muzej v Ankari.

 

Transkripcija:                  →  estatoiavun

Razdelitev:                    E STAT OIAV VUN

Vodich izgovorjave in postavitve lochil: 

                                       JE STAT OJAV VUN

Slovenski narechni prevod:                 

                                       IMA OSTAT OJAV V∂N!

Dobesedni slovenski knjizhni prevod: 

                                       NAJ OSTANE NEPLODNOST ZUNAJ!

Angl. prevod:                 »Infertility, stay out!«

 

Opozarjam na »ukinitev dveh enakih zaporednih chrk« pri chrki V. Starofrizijshchina tukaj uporabi JE (3. os. edn. glagola BITI) kot pomozhni glagol v besedni zvezi, v kakrshni bi danashnja slovenska narechna raba sicer uporabila frazo, ki temelji na IMETI (DA). Temu je analogna francoska raba glagolov ÊTRE – »biti« in AVOIR – »imeti« kot pomozhnikov za razlichne glagole.

 

 

Primerjava besed in pomenov:

Starofrigijsko             Pomen                        Knjizhna slovenshchina  

E                                 »je«                              JE

STAT                          »stoj«                           OSTATI (knjizhno)

                                                                       STATI (narechno)

OJAV                         »jalov«                           JALOVOST

                                                                       JALOV (knjizhno)

                                                                       JAVOV (narechno)

VUN                          »ven«                            VEN (knjizhno)

 V∂N (narechno)

                                                                

 

VIII

Napis G-116

 

 

 

Ta napis je bil odkrit leta 1958 pri izkopavanjih v Gordiju na zemljishchu stavbe iz perzijskega obdobja in se nahaja na velikem oranzhnem vrchu iz gline.

 

Transkripcija:                        →  benagonos

 

Tukaj srechamo pojav betatizma v BEN, ki zato posledichno postane VEN; v knjizhni slovenshchini pomeni – »ven«.

Dve chrki OS, ki ju bomo znova srechevali v shtevilnih naslednjih napisih, ostajata nespremenjeni ne glede na slovnishki chas, glagolski nachin ali osebo v danem odlomku, v katerem se pojavita. Pomen pa lahko sega od »ostani, preostani« do »naj, dovoli«. US – »dvig« sledi istemu vzorcu. Ta oblika spominja na vechnamenski glagolnik v aoristu, ki izrazha stanje ali dejanje brez vseh drugih pomenov ali omejitev.

 

Razdelitev:                             BEN AGON OS

Narechno slovensko:             V∂N OG∂N OSTAN!

Slovenski dobesedni prevod: 

                                               ZUNAJ, OGENJ, OSTANI!

Angl. prevod:                        »Stay out, fire!«

                

Treba je opomniti, da ta napis izvira iz perzijskega obdobja. Tedaj se nihche, ki ga skrbi za blagor pokojnika, ne ubada vech z gozdnimi duhovi in kachami prejshnjega obdobja, temvech raje z ognjem. Zdi se, kot bi neugasljivi ognji zoroastrovskega pekla zhe postali neskaljena vedrina frigijske dushe.

 

Primerjava besed in pomenov:

Starofrigijsko               Pomen                        Knjizhna slovenshchina  

BEN                             »ven«                            VEN

AGON                         »ogenj«                         OGENJ

OS                                »ostani«                        OSTANI

 

 

Sklep

(povzetek) 

 

Minevanje stoletij ni bilo obzirno do izdelkov frigijskih kamnosekov v starodavni Anatoliji. Komaj po eden vrezan napis za vsako minulo stoletje se je neokrnjen ohranil do nashega chasa, kljub temu pa nam jih je ostalo dovolj, okrog shtiriindvajset, da lahko zachutimo te ljudi, ki so obdelovali starodavna polja, postavljali utrjena mesta in se schasoma povezali v kraljestvo. Iz njihovih ohranjenih napisov lahko sklepamo o etiki njihove kulture in duhovnosti, ki jih je vodila. Predvsem pa so nam ti v kamen vklesani odlomki ohranili neizkrivljeno podobo stare zgodnje slovenshchine, kakrshno so govorili pred 3.200 leti na Anatolski planoti. (…)

Kar pa zadeva rabo slovenskega jezika kot katalizatorja pri njihovem deshifriranju, dr. Charles Bryant-Abraham ugotovlja, da »resnichno mora slovenski jezik kot edino prezhivelo narechje venetshchine, ki je obenem tudi najbolj konzervativno, odslej zavzeti svoje zgodovinsko mesto. (…) Obenem bo velika vrednost skrajno konservativnih slovenskih narechij za razlago teh napisov tako okrepila ugled slovenskega jezikoslovja, da bodo lahko ta alpska narechja skupno zacheli vrednotiti 'kot mater slovanskih jezikov'.«

 

 

 

Opombe

1. Helen Hemingway-Benton, The New Encyclopoedia Britannica (Vol. 1, 1973-74 ed.), 819-20.

2. Claude Brixhe and Michel Lejeune, Corpus des Inscriptions Paleo-Phrygiennes: Editions Recherche sur les Civilisations (Paris, 1984).

3. Helen Hemingway-Benton, The New Encyclopoedia Britannica. (Vol. 1, 1973-74 ed.), 823.

4. Ibid, 824.

5. Johannes Friedrich, Extinct Languages (Philosophical Library, 1957; Bames & Noble Books, 1993), 147

6. Helen Hemingway-Benton, The New Encyclopoedia Britannica. (Vol. IV, 1973-74 ed.), 700.

 

 

(Tukaj so predstavljena le izbrana poglavja in odlomki iz knjige, z avtorjevim dovoljenjem. –

Op. prev.)

 

Iz knjige: Anthony Ambrozic, Gordian Knot Unbound; Cythera Press, Toronto, 2002

Izbor in prevod Peter Amalietti

 

 

ANTHONY AMBROZIC, kanadski odvetnik (brat kanadskega kardinala Alojzija Ambrozica), turnirski shahist in raziskovalec zgodovine Slovencev / Venetov; avtor vech knjig na to temo: Adieu To Brittany: A Transciption Of Venetic Passages And Toponyms (1999); Journey Back to the Garumna (2000); Gordian Knot Unbound (2002), slednja tudi v srbskem prevodu 2004. (Op. ur.)

 

 

English