Lives Journal 12

Anthony Ambrozic

 

GORDIJSKI VOZEL – RAZVOZLAN

(Slovenetski napisi v antični Anatoliji) 

 

I

Starofrigijski napisiZgodovinski uvod

 

Končnega razpleta hetitske zgodovine v Anatoliji ni preprosto obnoviti. Edino, kar se zdi nesporno, je, da so po propadu svojega imperija Hetiti zapustili svojo domovino na Anatolski planoti in odšli v Sirijo. Na izpraznjeno ozemlje so se priselila številna ljudstva, med katerimi pa je bilo največ Frigijcev. Vendar pa se zdi, da ti zgodnji frigijski priseljenci niso imeli strogega centralnega vodstva.

Gorske verige ob obrežju Črnega morja in severnega Sredozemlja preprečujejo promet čez planoto s severa na jug, vendar pa je lažje prehodna pot z vzhoda na zahod, in je zato služila kot kopenski most med Evropo in Azijo.

Prišleci so naleteli na tako izoblikovano ozemlje, na katerem so se lahko pojavili številni majhni vladarji. Med 12. in 10. stoletjem pr. n. št. je prišlo do postopne združitve Frigijcev v zahodni in osrednji Anatoliji. Na zahodu pa se je na egejskem obrežju pojavilo več novih grških mestnih državic.

Po grškem izročilu sodi ta frigijska selitev v čas trojanskih vojn (zgodnje 12. stoletje pr. n. št.). Grki so tudi verjeli, da so Frigijci najprej prišli iz Makedonije in Trakije. Ne dolgo za tem, v 8. stoletju, so jih Asirci, ki so tedaj začeli s svojo prevlado na Bližnjem vzhodu, imenovali Muški.

V 9. stoletju pr. n. št. so Frigijci že imeli svoje kraljestvo z dvema središčema – Gordijem in Midasovim mestom. Na svojem vrhuncu v 9. in 8. stoletju pr. n. št. je njihovo kraljestvo obsegalo celotno Anatolsko planoto zahodno od reke Halis (zdaj Kizilirmak) pa vse do grških priobalnih mestnih državic in njegovo ozemlje je v geografskem pogledu mogoče imeti za političnega dediča razpadlega hetitskega imperija. Izkopavanja v Gordiju in Midasovem mestu potrjujejo resničnost grških legend o velikem bogastvu frigijskih vladarjev, še zlasti kralja Midasa.

Ta izkopavanja pričajo tudi o visoki stopnji dovršenosti gradbenih in trdnjavskih tehnik. Enako velja tudi za njihovo kovinarstvo, slonokoščene rezbarije in lesoreštvo. Starodavni zapisi prav tako hvalijo visoko kakovost frigijskih tkanin.

Vendar pa je Frigija prenehala biti glavna politična sila na začetku 7. stoletja pr. n. št. Vzrok so bili Kimerijci, ki so tedaj pometli po vsej Anatoliji.1 Izkopavanja v Gordiju jasno pokažejo, da je do njihovega uničujočega vpada prišlo okoli leta 690 pr. n. št.

Na oslabljeno frigijsko ozemlje so nato pridrli Lidijci, temu sta sledili dve stoletji pod perzijsko nadoblastjo. Vendar pa je za naše namene pomembno, da kljub lidijski prevladi (od poznega 7. stoletja do srede 6. stoletja) in poznejši perzijski vladavini vse do druge polovice 4. stoletja pr. n. št. ni niti eden frigijski kamniti napis, ki so ga našli v Frigiji, vseboval nobene sledi lidijskega ali perzijskega jezika.2 Zatorej lahko zanesljivo sklepamo, da je bil frigijski jezik neprekinjeno v uporabi brez tujih pridatkov.3

Leta 334-333 pr. n. št. so Makedonci pod vodstvom Aleksandra Velikega iztrgali Anatolijo izpod Perzijcev. Po ljudskem izročilu je Aleksander tedaj v Gordiju presekal gordijski vozel s svojim mečem. Vendar pa niti tako drastične rešitve političnih težav niso preprečile, da njegov imperij ne bi bil kratkotrajen. Po Aleksandrovi zgodnji smrti so namreč prepiri med njegovimi nasledniki ta imperij razkosali še pred letom 300 pr. n. št. Frigija je postala satrapija Selevkidov.4

 

 

II

Napisi

 

Grška vladavina je bila smrtonosna za frigijski jezik. Iz tega časa se je ohranilo okrog sto novofrigijskih napisov. Novofrigijski jezik je uporabljal uveljavljene grške črke, poln grških primesi, ter zdaj le še redko jezik celotnega napisa. Ponavadi je bil napis v grškem jeziku, v novofrigijskem jeziku je bila le dodana formula prošnje.5

Zaradi velike in dolgotrajne izpostavljenosti grškemu jeziku se je novofrigijščina tako zelo razlikovala od svojega starofrigijskega temelja, da ju sploh ni mogoče ustrezno primerjati. Zato bi bilo v najboljšem primeru zelo negotovo, če bi jo uporabili za nekakšnega katalizatorja pri svoji metodologiji. Prvotno stanje jezikovne ohranjenosti starofrigijskega jezika pa nam prav nasprotno ponuja obilo parametrov za primerjavo njegovih besednih korenov in pomenov z narečnimi in knjižnimi besedami današnje slovenščine.

Starofrigijski napisi so se ohranili dobesedno »vklesani v kamen«. Napisi imajo še danes povsem tako obliko kot tedaj, ko so jih vklesali, če zanemarimo vremenske in fizične poškodbe. Nikoli jih nihče ni spreminjal, izkrivljal ali preurejal, kar se je sicer v mnogih primerih dogajalo s številnimi knjižnimi besedili med njihovimi prepisi in ponovnimi prepisi le-teh.

Starofrigijski jezik se nam je ohranil na maloštevilnih še celih kamnitih zapisih v pisavi, katere mnoge črke spominjajo na tiste, ki jih najdemo v pelazgijski, etruščanski in venetski abecedi.

Čeprav si starofrigijski jezik večino črk sicer deli z grščino, ima tudi pol ducata črk, ki jih grška abeceda ne pozna. Zato se zdi, da obe abecedi svojo pisavo črpata iz istega skupnega vira, pri tem pa je vsaka prilagodila znake zahtevam njihovih fonetičnih potreb.

Datiranje starofrigijskih napisov ni natančno in ocene za vsak posamezen napis se lahko ražajajo tudi za stoletje. Vendar lahko za večino rečemo, da se to epigrafsko pisanje začne v drugi polovici 8. stoletja pr. n. št., posebno pogosto je v 7., 6. in prvi polovici 5. stoletja, ter se ohrani vse do makedonske zasedbe, po kateri izgine.6

Čeprav je večina napisov zaradi erozije in poškodb sicer težko berljiva, kar preprečuje natančno transkripcijo, je manjše število dobro ohranjeno. Slednje v tej knjigi skušam razvozlati. Sicer so za primerjavo uporabni tudi delno uničeni napisi, čeprav z veliko previdnostjo. Seveda se moramo pri tem vselej zavedati njihove okrnjenosti. Ta študija se bo v glavnem osredotočila na napise, ki so vsaj v večjem delu celoviti in katerih transkripcija ni dvomljiva.

(…) 

 

 

III

Logistične ovire

 

(…) 

Pomembna značilnost, ki nas bo nenehno spremljala, je izpostavljena črka E, ki označuje zvok JE in ki se bo vedno znova pojavljala na začetku besed. Angleškemu YE ustreza slovansko JE. Podobno kot slovenetski jezik v Galiji je tudi starofrigijski jezik s črko E vselej ponazarjal vrednost zvoka JE. V pomoč bralcu glede slovanskega glasovja bo tukaj povsod J pred E. V skladu s tem je mogoče zelo pogosti napis EDAES prebrati kot JE DA JES(T) – »naj bo tako, morda je tako, naj se zgodi tako.«

Čeprav se zdi starofrigijski jezik malce zgodnejši vzorec v okviru stare zgodnje slovenščine kakor pa slovenetski v Galiji, imata veliko skupnih besed. V nadaljevanju bom bralca opomnil na tiste ustrezne slovenetske odlomke, v katerih se pojavijo iste skupne besede.

Četudi je starofrigijski jezik v številnih primerih vzporeden slovenetskemu jeziku v Galiji, pa je starofrigijski videti nekako bolj narečen in manj kot knjižna slovenščina ter še veliko manj kot kajkavska in čakavska hrvaščina. Srbo-hrvaške besede kot IA, SVI, VRATOY, XTO (ŠTO), NAMAY, KOY, GOY, GOT, BIRA, JAKO, TILO, MICA, PEROCO, MI, TIECI MI in I, ki smo jih srečali v Galiji, se v starofrigijskih napisih namreč ne pojavijo. V večini primerov je celo srbo-hrvaški veznik I zamenjal slovenski veznik IN. Zato bo tukaj metodologija primerjanja besed in pomenov med starofrigijskim jezikom iz napisov in slovenščino, narečno ali knjižno. Čeprav bo glavni poudarek primerjave na knjižni slovenski rabi, pa imata v večini primerov knjižna in narečna beseda enako obliko. (…)

 

 

IV
Napis Dd-102

 

 

Ta napis z desne na levo se nahaja na srebrni pivski čaši, kjer kot trak obdaja središče njenega dna (sedaj razstavni predmet št. AD 2386 v Muzeju umetnosti in zgodovine v Zhenevi).

 

Transkripcija:               ← surgastoy inas

Razdelitev:                    SURG GASTOY IN NAS

Slovenski dobesedni prevod: 

                                      SRK GOSTOV IN NAS

Angl. prevod:                »Slurp (i. e. toast) of guests and us.«

/ »Požirek (na zdravje) gostom in nam!« /

 

V želji, da bi bilo sporočilo kar najbolj gospodarno in kratko, so Frigijci pri tem napisu na dveh mestih za dve različni besedi uporabili eno samo črko. Črka G tukaj nastopa tako v besedi SURG kot v GASTOY, črka N pa tako v IN kot v NAS. Kakor Sloveneti v Galiji so tudi Stari Frigijci namreč nadvse varčno uporabljali črke. In ker tedaj še ni bilo v veljavi ustaljenih fonoloških ali slovničnih pravil, so pač morali izvirno improvizirati, kakor so najbolje mogli. In ker bomo v nadaljnjih odlomkih pogosto naleteli na tak pojav, pri katerem ena črka nastopa v dveh besedah, bomo to poimenovali »ukinitev dveh enako zvenečih zaporednih črk«.

Zaradi onomatopoetskega posnemanja zvoka »srkanja« v SURG (G>K SKR – slovensko – »srk, srebljaj, majhen požirek«), te besede ne bomo vključili v našo metodologijo primerjave besed in pomenov.

 

 

Primerjava besed in pomenov:

Starofrigijsko          Pomen                   Knjižna slovenščina  

GASTOY (akanje)     »gostov«                 GOSTOV

IN                             »in«                         IN

NAS                          »nas«                       NAS           

 

 

Splošna geografija Stare Frigije

Napisi  mesta najdišč

 

 

 

Stara frigijska abeceda s spletnih strani

 

 od leve proti desni                  od desne proti levi

 

 

 

V

Napis W-010

 

 

Ta napis izvira iz tako imenovanega »spomenika Arejastis«, ki se nahaja v borovem gozdu, miljo severno od izkopanin Midasovega mesta; njegova vodoravna vrstica poteka z desne na levo, druga navpična pa od spodaj navzgor. Spomenik stoji na pobočju vzpetine nad cesto iz kraja Yazilikaya do Kücük Yazilikaya.

 

Transkripcija:      ←  ataniyen  :  kuryaneyon  :  ta|negertoy

Razdelitev:          ATA NI YEN KURYA NEY ON TA NEGER TOY

Vodič izgovorjave in postavljanja ločil:

ATA, NI JEN KURJA NEJ ON TA NEGER TOJ!

Dobesedni slovenski knjižni prevod:

OČE, NITI EDEN NAJ NE KURI TO NEHANJE TVOJE!

Bolj sproščeni slovenski prevod:

OČE, NAJ NIKDO NE ZAŽIGA TEGA TVOJEGA TRUPLA!

Angl. prevod:      »Father, let no one burn this corpse of yours!« 

 

Pri tem napisu izstopa znak za črko Y, ki zvočno ustreza slovenski črki J.

Beseda ATA, narečno za »oče«, ne sodi v komparativno metodologijo, ne le zato, ker ižaja iz zgodnjih gibov otroških ustnic, temveč tudi zato, ker to besedo v podobnih oblikah uporabljajo številni jeziki, med katerimi sicer ni nobene genetske povezave, na primer turški in madžarski, če omenim le dva.

 

 

Primerjava besed in pomenov:

 

Starofrigijsko           Pomen                   Knjižna slovenščina

NI                             »ne, ni«                   NI, NITI

YEN                          »en«                       EDEN (knjižno)

EN, JEN (narečno)

KURYA                    »kuri«                      KURI

NEY                          »naj«                      NAJ (knjižno)

NEJ (narečno)

ON                            »on«                       ON

TA                             »ta«                        TA

NEGER                    »truplo«                  (G>H) NEHANJE

TOY                          »tvoj, tvoje«            TVOJ (knjižno)

TOJ (narečno)

 

 

VI
Napis G-136

 

 

Ta napis so našli med izkopavanji v Gordiju in najbrž izvira že iz 6. stoletja pr. n. št. Narejen je na kipcu sokola iz alabastra, ki ima na vrezanem ovratniku en ovoj iz kamna in drugega iz brona. Odkrit je bil leta 1963 v brežini iz perzijskega obdobja in ga zdaj hrani Arheološki muzej v Ankari.

 

Transkripcija:        →  tadoy  :  iman | bagun

Razdelitev:             TADOY IMA N BAGUN

Vodič izgovorjave in postavitve ločil: 

                                TADOJ MA N∂ BAGUN!

Dobesedni slovenski prevod:        

                                TEDAJ NAJ (GA/JO) IMA BOG!

Angl. prevod:          »Then, let god have (him/her)!«

 

 

Primerjava besed in pomenov:

Starofrigijsko              Pomen                       Knjižna slovenščina  

TADOY                      »tedaj«                        TEDAJ

IMA                            »ima«                           IMA

N                                 »naj«                           NAJ (knjižno)

                                                                      N∂ (narečno)

BAGUN                     »bog on/i«                   ONI (knjižno) BOG

                                UN (narečno) BOG

 

 

VII
Napis G-144

 

 

Gornji napis se nahaja na dnu črnega, glaziranega bazena iz gline, ki verjetno izvira iz 5. stoletja pr. n. št. Zdaj ga hrani Arheološki muzej v Ankari.

 

Transkripcija:                  →  estatoiavun

Razdelitev:                    E STAT OIAV VUN

Vodič izgovorjave in postavitve ločil: 

                                       JE STAT OJAV VUN

Slovenski narečni prevod:                 

                                       IMA OSTAT OJAV V∂N!

Dobesedni slovenski knjižni prevod: 

                                       NAJ OSTANE NEPLODNOST ZUNAJ!

Angl. prevod:                 »Infertility, stay out!«

 

Opozarjam na »ukinitev dveh enakih zaporednih črk« pri črki V. Starofrizijščina tukaj uporabi JE (3. os. edn. glagola BITI) kot pomožni glagol v besedni zvezi, v kakršni bi današnja slovenska narečna raba sicer uporabila frazo, ki temelji na IMETI (DA). Temu je analogna francoska raba glagolov ÊTRE – »biti« in AVOIR – »imeti« kot pomožnikov za različne glagole.

 

 

Primerjava besed in pomenov:

Starofrigijsko             Pomen                        Knjižna slovenščina  

E                                 »je«                              JE

STAT                          »stoj«                           OSTATI (knjižno)

                                                                       STATI (narečno)

OJAV                         »jalov«                           JALOVOST

                                                                       JALOV (knjižno)

                                                                       JAVOV (narečno)

VUN                          »ven«                            VEN (knjižno)

 V∂N (narečno)

                                                                

 

VIII

Napis G-116

 

 

 

Ta napis je bil odkrit leta 1958 pri izkopavanjih v Gordiju na zemljišču stavbe iz perzijskega obdobja in se nahaja na velikem oranžnem vrču iz gline.

 

Transkripcija:                        →  benagonos

 

Tukaj srečamo pojav betatizma v BEN, ki zato posledično postane VEN; v knjižni slovenščini pomeni – »ven«.

Dve črki OS, ki ju bomo znova srečevali v številnih naslednjih napisih, ostajata nespremenjeni ne glede na slovniški čas, glagolski način ali osebo v danem odlomku, v katerem se pojavita. Pomen pa lahko sega od »ostani, preostani« do »naj, dovoli«. US – »dvig« sledi istemu vzorcu. Ta oblika spominja na večnamenski glagolnik v aoristu, ki izraža stanje ali dejanje brez vseh drugih pomenov ali omejitev.

 

Razdelitev:                             BEN AGON OS

Narečno slovensko:             V∂N OG∂N OSTAN!

Slovenski dobesedni prevod: 

                                               ZUNAJ, OGENJ, OSTANI!

Angl. prevod:                        »Stay out, fire!«

                

Treba je opomniti, da ta napis izvira iz perzijskega obdobja. Tedaj se nihče, ki ga skrbi za blagor pokojnika, ne ubada več z gozdnimi duhovi in kačami prejšnjega obdobja, temveč raje z ognjem. Zdi se, kot bi neugasljivi ognji zoroastrovskega pekla že postali neskaljena vedrina frigijske duše.

 

Primerjava besed in pomenov:

Starofrigijsko               Pomen                        Knjižna slovenščina  

BEN                             »ven«                            VEN

AGON                         »ogenj«                         OGENJ

OS                                »ostani«                        OSTANI

 

 

Sklep

(povzetek) 

 

Minevanje stoletij ni bilo obzirno do izdelkov frigijskih kamnosekov v starodavni Anatoliji. Komaj po eden vrezan napis za vsako minulo stoletje se je neokrnjen ohranil do našega časa, kljub temu pa nam jih je ostalo dovolj, okrog štiriindvajset, da lahko začutimo te ljudi, ki so obdelovali starodavna polja, postavljali utrjena mesta in se sčasoma povezali v kraljestvo. Iz njihovih ohranjenih napisov lahko sklepamo o etiki njihove kulture in duhovnosti, ki jih je vodila. Predvsem pa so nam ti v kamen vklesani odlomki ohranili neizkrivljeno podobo stare zgodnje slovenščine, kakršno so govorili pred 3.200 leti na Anatolski planoti. (…)

Kar pa zadeva rabo slovenskega jezika kot katalizatorja pri njihovem dešifriranju, dr. Charles Bryant-Abraham ugotovlja, da »resnično mora slovenski jezik kot edino preživelo narečje venetščine, ki je obenem tudi najbolj konzervativno, odslej zavzeti svoje zgodovinsko mesto. (…) Obenem bo velika vrednost skrajno konservativnih slovenskih narečij za razlago teh napisov tako okrepila ugled slovenskega jezikoslovja, da bodo lahko ta alpska narečja skupno začeli vrednotiti 'kot mater slovanskih jezikov'.«

 

 

 

Opombe

1. Helen Hemingway-Benton, The New Encyclopoedia Britannica (Vol. 1, 1973-74 ed.), 819-20.

2. Claude Brixhe and Michel Lejeune, Corpus des Inscriptions Paleo-Phrygiennes: Editions Recherche sur les Civilisations (Paris, 1984).

3. Helen Hemingway-Benton, The New Encyclopoedia Britannica. (Vol. 1, 1973-74 ed.), 823.

4. Ibid, 824.

5. Johannes Friedrich, Extinct Languages (Philosophical Library, 1957; Bames & Noble Books, 1993), 147

6. Helen Hemingway-Benton, The New Encyclopoedia Britannica. (Vol. IV, 1973-74 ed.), 700.

 

 

(Tukaj so predstavljena le izbrana poglavja in odlomki iz knjige, z avtorjevim dovoljenjem. –

Op. prev.)

 

Iz knjige: Anthony Ambrozic, Gordian Knot Unbound; Cythera Press, Toronto, 2002

Izbor in prevod Peter Amalietti

 

 

ANTHONY AMBROZIC, kanadski odvetnik (brat kanadskega kardinala Alojzija Ambrozica), turnirski šahist in raziskovalec zgodovine Slovencev / Venetov; avtor več knjig na to temo: Adieu To Brittany: A Transciption Of Venetic Passages And Toponyms (1999); Journey Back to the Garumna (2000); Gordian Knot Unbound (2002), slednja tudi v srbskem prevodu 2004. (Op. ur.)

 

 

English