Lives Journal 12

Damir Globochnik

 

ZBORNIK SLOVENSKA FOTOGRAFIJA

 

Fotoklub Ljubljana (ustanovljen leta 1931) je leta 1935 izdal zbornik Slovenska fotografija s 60 celostranskimi (chrnobelimi) fotografijami, ki jih je prispevalo 33 fotografov. K sodelovanju so bili novembra 1934 povabljeni najbolj vidni amaterski in poklicni fotografi. Fotografi so sami izbrali fotografije, ki so jih predlozhili za objavo v zborniku. Klisheji in tisk so bili delo Jugoslovanske tiskarne. Med pogoji za sodelovanje v zborniku je bil tudi ta, da vsak avtor krije stroshke za objavo klisheja (reprodukcije v avtotipiji). V zborniku so nameravali objaviti tudi seznam vseh delujochih umetnishkih in poklicnih fotografov in fotografskih organizacij.1 Tisk zbornika je pokril Fotoklub Ljubljana. Uvodno besedo je napisal Karlo Kocjanchich. Slikovni del sta uredila Peter Kocjanchich in Lujo Michieli. Zbornik je oblikoval Peter Kocjanchich. Vezan je v sivo platno. Reprodukcije so natisnjene na kvalitetnem papirju. Seznam reprodukcij vsebuje podrobne tehnichne podatke (fotoaparat, objektiv, filter, papir). V prednarochilu je bila cena zbornika 80 dinarjev (redna cena 120 dinarjev). Fotoklub Ljubljana je prednarochnike za prvi slovenski fotografski zbornik zbiral tudi s pomochjo posebnega prospekta z besedilom v shtirih jezikih.2

Besedila v zborniku so bila v slovenskem  izvirniku ter v angleshkem, nemshkem in francoskem prevodu. Dr. Janko Branc je v zborniku objavil prispevek o prvem domachem fotografu in fotografskem izumitelju Janezu Puharju. Po zaslugi tega prispevka naj bi na Puharja postali pozorni tuji znanstveniki.3 Vendar Branchev chlanek ni bil opremljen z reprodukcijami Puharjevih fotografij.

Recenzent Slovenca je poudaril, da je Fotoklub Ljubljana prichakoval, da bosta reprezentativni zbornik slovenske fotografije z objavo oglasov podprla fotografska industrija oziroma njena zastopstva, to pa se ni zgodilo. »Inozemskim fotografskim tovarnam, ki imajo pri nas svoja zastopstva, a ne chutijo potrebe, da bi podpirale jugoslovansko fotografsko umetnost, bo pa treba enkrat prav odlochno povedati: che imate umevanje za trgovsko eksploatacijo Jugoslavije, imejte umevanje tudi za njene kulturne potrebe, ali pa vam ni mesta pri nas!« 4

Podporo zborniku z objavo oglasov so odrekla zlasti zagrebshka zastopstva tovarn s fotografskimi potrebshchinami.5 V zborniku so vendarle bili objavljeni oglasi dunajskega urednishtva fotografskega mesechnika Galerija, Drogerije Kanc s podruzhnicama v Ljubljani in Zagrebu, firme Müller & Wetzig iz Dresdna, ki je prodajala povechevalnike, fotografske firme Mimosa A. G. iz Dresdna, novosadskega zastopstva Bart i Drug za prodajo maloslikovne kamere Exakta in filmov Hauff, firme Franke & Heidecke iz Braunschweiga, ki je prodajala zrcalne kamere Rolleiflex ali Rolleicord, firme Ernst Leitz GMbH iz Wetzlarja z Leica kamerami, tovarne Otto Perutz iz Münchna, ki je v tem chasu ponujala Perutzov Perpantic-film ali Rectepan-film (za pokrajinske posnetke), Peromnia-film (za portretne posnetke in posnetke v interierih) in Persenso-film (za shportne posnetke), ter Cirila Böhma iz Ljubljane.

O zborniku, ki naj bi »uvrstil slovensko umetnishko fotografijo definitivno med najbolj uposhtevane nacionalne fotografije«, so pisale tuje fotografske revije. Tudi nekaj narochil za zbornik je prishlo iz tujine (neki amerishki klub je narochil 30 izvodov za svoje chlane, obchudovalec iz Holandije 13 izvodov za prijatelje). Fotoklub Ljubljana je za zbornik prejel vrsto pohval, mdr. iz beograjske dvorne pisarne.6

V nemshki izdaji revije Die Galerie je nemshki fotografski kritik H. Peters objavil recenzijo zbornika. Slovenskim bralcem je Petersovo oceno predstavil chasnik Jutro: »Che izdajatelj v uvodni besedi oznachuje tipichno slovensko osnovno razpolozhenje kot lirichno, nas bo zavoljo mnogolichnosti obravnavanih motivov morda presenetilo. Toda po natanchnejshem ogledu tu reproduciranih slik bomo s preprichanjem pritrdili. Hvalezhnost za to knjigo slik nam daje upati na nadaljnje objave slovenskih avtorjev, kajti njih dela v mednarodni umetnishki fotografiji ne bi radi vech pogreshali.« 7

V zborniku Slovenska fotografija lahko mdr. preberemo, da si je Fotoklub Ljubljana zadal nalogo povezati vse resne amaterje in poklicne fotografe v organizacijo, ki naj sluzhi »razvoju slovenske umetnishke fotografije in njenemu priznanju v domachem in v tujem svetu«; prirejal bo razstave, interna in javna predavanja, strokovne teoretichne in praktichne vechere, vechere umetnostne fotografske kritike, skupne izlete in druzhabne vechere, posredoval za svoje chlane pri nabavi cenejshega fotografskega materiala in pri udelezhbi na tujih razstavah. Chlanom sta na razpolago dobro opremljena temnica in strokovna pomoch. Minimalni program fotokluba je vsako drugo leto prirediti eno mednarodno razstavo in izdati zbornik slovenske fotografije.8

V zborniku je bil objavljen izvlechek klubskih pravil, ki so poudarjala, da imajo redni in pripravni chlani enake pravice (uporaba klubske opreme, prisostvovanje na klubskih vecherih, udelezhba pri nagradnih tekmovanjih, nabava fotografskih potrebshchin), oboji imajo aktivno in pasivno volilno pravico na obchnih zborih, omejeno je samo shtevilo pripravnih chlanov v odboru. Pripravni chlan postane redni chlan, ko predlozhi odboru najmanj pet tehnichno in umetnishko zadovoljivih fotografij ali sodeluje s svojo fotografijo na klubski razstavi. Chlani morajo predlozhiti vsako leto pet fotografij za interno drushtveno razstavo.9

V zborniku so z reprodukcijami zastopani: Srechko Grom, Lojze Pengal, Fran Krashovec, Ljubo Vidmajer, Adolf Vizjak, Ivo Gogala, Peter Kocjanchich, Zlatica Gogala, Slavko Smolej, Lujo Michieli, Marjan Pfeifer, Ivo Kozhelj, Fran Shkodlar, Ciril Böhm, Janko Skerlep, Ivo Frelih, Maks Gliha, Josip Pogachnik, Ante Kornich, Viktor Vodishek, Karlo Kocjanchich, Janko Ravnik, Josip Schleimer, Karel Pechenko, Lojze Erjavec, Danilo Dougan, Ivan Bonach, Franc Ferjan, Janko Branc, Karel Bolaffio, Franc Bazelj, Albert Starzhik (sprva chlan FKL, po preselitvi v Zagreb chlan FK Zagreb) in Otokar Hrazdira (hrvashki fotograf). S po dvema fotografijama so v zborniku sodelovali Branc, Frelih, Karlo Kocjanchich, Pechenko, Pfeifer, Pogachnik, Schlemier, Vidmajer in Vizjak, s tremi fotografijami pa Gliha, Grom, Krashovec, Peter Kocjanchich, Kornich, Michieli, Pengal, Ravnik in Skerlep.10

 

V izboru fotografij naj bi se odrazhale prevladujoche usmeritve v slovenski fotografiji, za katero je bil – po mnenju pisca uvodnika in tajnika kuba Karla Kocjanchicha – znachilen »neki umik s hrupnih bojishch she nedavno prevladujochih gesel popolne 'nove stvarnosti', fotografskega ekspresionizma in futurizma, v zatishje starejshega – kakor temu pravijo – 'preizkushenega', 'romantichnega', 'impresionistichnega' gledanja na stvari«. »Niti mozhje, ki so nashe duhove nekaj chasa na domachih razstavah vznemirjali z modernistichnimi poskusi, ne prisegajo vech brezpogojno na to rech.« Kocjanchich je opozoril na pogosto rabo mehkoriscev in plemenitih tiskov ter na prevlado pokrajinske motivike. Slovenska fotografija se je ozrla v prvo chetrtino stoletja, »ko je s svojim tedanjim prvoboriteljem Avgustom Bertholdom in njegovo sholo izrazhala idiliko slovenske vasi, mogochnost nashih gora, nevsiljivo barvitost starega zhivljenja«. Povratek v preteklost pa je mogoch samo do neke meje, kajti vojna in socialni pretresi povojnega chasa so bili prehudi in so vplivali tudi na umetnost. »Pravilneje bi bilo torej oznachiti polozhaj danashnje slovenske fotografije kot povratek k staremu, ki pa se oplaja ter razshirja s pogledi in nachini sodobnega chloveka. Na tej tochki si ustvarja slovenska fotografija, ki je kolebala nekoliko let nekritichno med prejshnjim in sedanjim, svojo novo narodno vsebino, ki se ji shola mednarodne sorodnosti pozna na zunaj nemara najbolj v veselju do primitivistichne razdelitve svetlih in temnih ploskev, v gojenju poenostavljene chrte, v zavrachanju preoblozhenega motiva. V to smer gre na sploshno menda razvoj vse umetnosti. Osnovno razpolozhenje pa je izrazito slovensko lirichno. Ta lirizem je rajshi veder, krepak, ali celo mrachen nego sentimentalno mehkoben, kar tudi ni v bistvu slovenske dushevnosti. Mislimo, da so vse te prvine sodobne slovenske fotografije prav dobro vidne v tu objavljenih delih nekaterih njenih predstavnikov.« 11 Karlo Kocjanchich je opozoril tudi na razliko med neorganiziranimi fotografi in chlani Fotokluba Ljubljana. Pri prvih naj bi bilo prisotno posnemanje zastarelih tujih vzorcev, medtem ko ljubljanski fotoklub nezadrzhno napreduje proti velikemu cilju, to je »ustvaritvi nove slovenske nacionalne fotografije na osnovi slovenske dushevnosti«. »Nje slog in njena vsebina sta danes v delih te skupine zhe dognana, she eno, dve leti napredovanja v to smer, she nekaj poglobitve v svojstvenost nashe zemlje in njenega zhivljenja, she nekaj jasnosti za posameznike, she nekaj tehnichne dovrshenosti: in slovenska fotografija bo stala pred svetom tako, kakor stoji danes kakshna japonska, madzharska, shpanska ali katera koli druga, ki uzhiva sloves, da je zrasla popolnoma iz svojega ljudstva in je zato nekaj posebnega.« 12

Pristopi, ki jih povezujemo z novo stvarnostjo v fotografiji (usmeritev v objektivnost, predmetnost, precizno podajanje stvarnosti, fotografiranje iz nenavadne perspektive, med motivi portret, akt, tihozhitje), so bili prisotni samo pri posameznih chlanih Fotokluba Ljubljana. V zborniku Slovenska fotografija bi omenjene opredelitve lahko veljale za »Oranzhe« Luja Michielija in »Roso na pajchevini« Janka Skerlepa. Znachilnosti novostvarnostne fotografije so bile prisotne tudi v fotografskih opusih Frana Krashovca, Karla Kocjanchicha, Jozheta Kovachicha in Marjana Pfeiferja.

Izbor fotografij v zborniku naj bi potrjeval, da so se slovenski fotografi namenoma oprli na starejshe, piktorialistichne vzore. Prevladovalo naj bi lirichno razpolozhenje. V zgoraj citiranem uvodniku ga je Karlo Kocjanchich zachutil tudi v minimalistichnih motivih (mdr. A. Starzhik, »Tishina«)

Med objavljenimi krajinskimi motivi prevladuje »impresionistichno« lovljenje svetlobnih in atmosferskih uchinkov (M. Gliha, »Po razorani cesti«, P. Kocjanchich, »Pred nevihto«, A. Kornich, »Kavarna«, L. Michieli, »Most«, K. Pechenko, »V zgodnjem jutru«, M. Pfeifer, »Jutro ob Savi«, J. Schleimer, »Kozolec«). Planinska motivika, ki je do nedavnega prevladovala med tiskanimi objavami v revijah, je redka (L. Erjavec, »Jutro v planinah«, J. Ravnik, »Pomlad v gorah«, S. Grom, »Nad meglo«). Najbolj znan krajinski posnetek je prispeval Peter Kocjanchich: »Bele poljane« (naslov tudi »Ajda v cvetju«, »Prebujenje«) je ena izmed fotografij, za katere je bil na razstavi v Zagrebu nagrajen s srebrno plaketo. Na tej razstavi je bil s srebrno plaketo nagrajen tudi Marjan Pfeifer za fotografijo »Jutro ob Savi« (naslov tudi »Zmaga sonca«).13

Med vechjimi motivnimi sklopi so tudi portret (M. Gliha, »Dalmatinski pastir«, K. Kocjanchich, »Portret brez ochi«, F. Krashovec, »Slikar R. Jakopich«, L. Pengal, »Alma«, J. Pogachnik, »Molitev«, J. Ravnik, »Portret«, S. Smolej, »Lastni portret«) in fotografije otrok (F. Bazelj, »Igra ob morju«, Z. Gogala, »Mali ribich«, L. Pengal, »Majnik« in »Pomlad«, L. Vidmajer, »Ciganski otrok«, A. Vizjak, »Na hoduljah« – Vizjak je zastopan tudi z otroshkim aktom). Nekateri fotografi so se odlochili za prikupne zhivalske motive (I. Bonach, »Razocharanje«, F. Ferjan, »Kuzhki«). Redkejshi so prizori dela (P. Kocjanchich, »Asfalt«, J. Branc, »Gramoz«), tihozhitje in primeri shportne fotografije (V. Vodishek, »Metalec krogle«). Zgornji rakurz so uporabili O. Hrazdira, A. Kornich in A. Vizjak, M. Pfeifer je fotografijo »Chez brv« posnel iz spodnjega rakurza.

Tudi kritika fotografom, ki so jih zanimali sodobnejshi pristopi do fotografskega medija, ni bila v pomoch. Dr. France Stelè ugotavlja, da na fotografijah v zborniku svetlobno in atmosfersko razpolozhenje motivike prevladuje nad stvarnostjo. Izjemi sta samo dve: »Pomlad« Otokarja Hrazdira, ki z dvignjenim ochishchem odpira nove mozhnosti fotografskega izraza, in »Bedni ljudje« Frana (Franca, Chora) Shkodlarja, »kjer je uchinkovito, na ruski fotografski in filmski realizem spominjajoche zajeta vsakdanja, nekoliko socialno podchrtana resnichnost«.

 »Z novorealistichnimi sredstvi oborozhena« fotografija bi se morala bolj posvetiti sodobnemu zhivljenju in »romantiki nashih selishch« (naselij), je menil France Stelè. »Doslej ustvarja nasha fotografija predvsem osebne priche zanimanja posameznih fotografov, prichakovali pa bi od njih dokumentov za bodochnost.« 14

Tudi kritik Slovenskega naroda je menil, da mora biti fotografska umetnost povezana z zhivljenjem, zato so fotografije s socialnimi motivi primernejshe kot lirichne fotografije, na katerih so osrednji motiv le oblaki, drevesa in pokrajine. Fotografije tihozhitij in predmetov so zanimive, vendar v njih ni zhivljenja in posebnosti; dokazujejo tehnichno zmogljivost fotografije. »Treba je pa pokazati tudi idejno vishino. Zato nas veseli, da so v zborniku zastopana tudi dela, ki prichajo, da zhivljenje ni lirika, temvech tudi epika in pogosto tudi – tragedija.« 15

V letu 1936 sta izbor fotografij iz zbornika Slovenska fotografija objavila osrednje glasilo nemshke amaterske zveze na Cheshkoslovashkem Das Lichtbild in najvechja fotografska revija v Nemchiji Photografische Rundschau (april 1936, sht. 8, str. 140-141).16

Drugi reprezentativni zbornik slovenske fotografije naj bi predvidoma izshel leta 1937. Fotoklub Ljubljana je fotografom zhe v prvem zborniku predlagal, naj fotografije predlozhijo v presojo stalni klubski zhiriji; v poshtev lahko pridejo samo fotografije, ki she niso bile objavljene v tisku.17

Tega zbornika pa klubu ni uspelo izdati, vendar je bil katalog Druge mednarodne fotografske razstave, ki jo je leta 1938 v Ljubljani organiziral Fotoklub Ljubljana, zasnovan tudi kot »drugi zbornik slovenske fotografije«, zato so bile v njem objavljene samo fotografije slovenskih fotografov (20 reprodukcij).18 Zbornik Slovenska fotografija so ob drugi mednarodni razstavi ponatisnili v broshirani izdaji, ki se po vsebini ni razlikovala od vezane izdaje; tudi to so obiskovalci razstave in kupci kataloga lahko dobili po znizhani ceni.19

 

 

Opombe:

1 Po: »Slovenska fotografija v posebnem zborniku«, Jutro, 1934, sht. 295.

2 Po: »Slovenska fotografija«, Jutro, 1935, sht. 103.

3 Po: »Ljubljanski fotoklub je zboroval«, Slovenec, 1936, sht. 14.

4 Po: »Zbornik slov. fotografije«, Slovenec, 1935, sht. 112. – FKL je pomagal chlanom pri nabavi cenejshega fotografskega materiala (popust pri nekaterih trgovcih s fotografskimi potrebshchinami). Zastopstva tovarn Agfa, Gevaert, Kodak, Kraft & Steudel, Mimosa, Perutz, Satrap in Zeiss Ikon so v Jutru, Slovenskem narodu in Slovencu objavila obvestilo, da ne dovolijo popustov na ceno svojih izdelkov. Klub je na to obvestilo odgovoril s pozivom, naj chlani izdelke omenjenih tvrdk bojkotirajo in fotografske potrebshchine nabavljajo skupno prek kluba. Decembra 1931 je klub objavil izjavo, da bo uporabljal samo fotografski material naklonjenih tvrdk, in je sklical sestanek vseh fotoamaterjev (chlanov in nechlanov kluba) za organiziranje akcije proti fotografskim zastopstvom (po: Karlo Kocjanchich, »30. 11./1. 12. 1931«, Dnevnik Fotokluba Ljubljana; »Izjava«, Jutro, 1931, sht. 280; »Fotoamaterje …«, Jutro, 1931, sht. 280).

5 Po: K. K. (=Karlo Kocjanchich), »'Fotoamater', junijska shtevilka«, Zhivljenje in svet, 1935, sht. 1, str. 25.

6 Po: »Sloves nashe fotografije gre po svetu«, Jutro, 1936, sht. 13.

7 »Nasha fotografija pred sodbo sveta«, Jutro, 1935, sht. 286.

8 Po: »Fotoklub Ljubljana si je nadel nalogo«, Slovenska fotografija, Ljubljana 1935, str. XXVI.

9 Prav tam. – Prvi predsednik kluba je postal Srechko Grom, podpredsednik Stanko Ribnikar, tajnik Karlo Kocjanchich, blagajnik Cveto Shvigelj, odborniki Janko Ravnik, Egon Planinshek in Viktor Vodishek, namestnika Janko Skerlep in Lojze Pengal. Chlani razsodishcha so bili Fran Krashovec, Karlo Sketelj in inzh. Gustav Ogrin, preglednika Tone Ogrin in Ante Gaber. Vechina prisotnih na ustanovnem obchnem zboru oktobra 1931 je bila proti razlikovanju med rednimi in pripravnimi chlani. Zato je bil novembra 1931 sklican izredni obchni zbor, na katerem so na predlog odbora sistirali sklep ustanovnega obchnega zbora o pravici do glasovanja, ki jo je imelo zgolj redno chlanstvo (po: »Izredni obchni zbor Fotokluba«, Slovenski narod, 1931, sht. 257). Skoraj polovica odbornikov in predsednik kluba Srechko Grom, ki so zagovarjali mnenje, da bi moral biti klub namenjen sorazmerno omejenemu krogu prominentnih fotoamaterjev, so odstopili. Na izrednem obchnem zboru 26. januarja 1932 je bil izvoljen nov odbor: predsednik Lojze Pengal, podpredsednik Karlo Sketelj, tajnik Karlo Kocjanchich, blagajnik Cveto Shvigelj, odborniki Viktor Vodishek, Peter Kocjanchich in Janko Vertin, namestnika Zlata Gogala in prof. Avgust Ivanchich, preglednika Maks Kajfezh in Tone Kunstelj, chlani razsodishcha Ante Gaber, Gustav Ogrin in Ivo Gogala (po: »Izredni obchni zbor ljubljanskega Fotokluba«, Slovenski narod, 1932, sht. 22).

10 Februarja 1935 je FKL dobil nov odbor: predsednik Srechko Grom, podpredsednik prof. Janko Branc, odborniki Ciril Böhm, Ivan Habich, prof. Janko Ravnik, Janko Skerlep in Lojze Pengal, njihova namestnika Karlo Kocjanchich, inzh. Lujo Michieli, preglednika Karel Bolaffio in Shtefan Ormozh, chlani razsodishcha in zhirije Ante Gaber, Ivo Gogala in Peter Kocjanchich (po: »Nashi fotoamaterji so zborovali«, Slovenski narod, 1935, sht. 39).

11 Karlo Kocjanchich, Uvodno besedilo, Slovenska fotografija, Ljubljana, 1935, str. V.

12 Po: K. K. (=Karlo Kocjanchich), »Prva vseslovanska razstava umetnishke fotografije v Zagrebu«, Jutro, 1935, sht. 274.

13 Po: »Krasne fotografije«, Slovenski narod, 1934, sht. 250; »Chasten uspeh nashih fotoamaterjev«, Jutro, 1935, sht. 278. – Kocjanchicheve »Bele poljane« so objavljene na naslovnici kataloga 150 let fotografije na Slovenskem 1919–1945, Ljubljana 1990.

14 France Stelè, »Slovenska fotografija«, Dom in svet, 1936, sht. 5/6, str. 339.

15 Po: »Zbornik slovenske fotografije«, Slovenski narod, 1935, sht. 264.

16 Po: »Obisk Druge mednarodne razstave umetnishke fotografije«, Jutro, 1936, sht. 110.

17 Po: »Prihodnji zbornik slovenske fotografije …«, Slovenska fotografija, Ljubljana, 1935, str. XXIV.

18 Po: »Sploshna razstava fotografije in filma«, Ponedeljski Slovenec, 1938, sht. 35.

19 Po: »Obisk Druge mednarodne razstave umetnishke fotografije«, Jutro, 1936, sht. 110. – Nekateri chlani FKL so s fotografijami sodelovali tudi v zbornikih z naslovom Iz nashih gora, ki jih je v letih 1935, 1938 in 1940 izdalo Slovensko planinsko drushtvo (izbori fotografij iz Planinskega vestnika). Zbirka Iz nashih gora iz leta 1935 je vsebovala skoraj 50 fotografij (V. Cizelj, F. Krashovec, J. Ravnik, J. Skerlep, C. Shvigel). Fran Krashovec je junija 1935 pripravil zbornik fotografij Slovenska zemlja v podobah (Druzhba sv. Mohorja v Celju) z izborom 150 fotografij, ki jih v letih 1927 do 1935 objavljal v reviji Mladika. V letu 1935 je izshla najmanj she ena fotografska publikacija. V albumu Nashi kraji v sliki, ki ga je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, je bilo objavljenih 87 fotografij v bakrotisku (mdr. F. Krashovec, J. Ravnik, E. Planinshek).

 

 

 

 

 

 

Srechko Grom, Marjetice.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Josip Schleimer, Kozolec.

 

 

English