Lives Journal 12

Damir Globočnik

 

ZBORNIK SLOVENSKA FOTOGRAFIJA

 

Fotoklub Ljubljana (ustanovljen leta 1931) je leta 1935 izdal zbornik Slovenska fotografija s 60 celostranskimi (črnobelimi) fotografijami, ki jih je prispevalo 33 fotografov. K sodelovanju so bili novembra 1934 povabljeni najbolj vidni amaterski in poklicni fotografi. Fotografi so sami izbrali fotografije, ki so jih predložili za objavo v zborniku. Klišeji in tisk so bili delo Jugoslovanske tiskarne. Med pogoji za sodelovanje v zborniku je bil tudi ta, da vsak avtor krije stroške za objavo klišeja (reprodukcije v avtotipiji). V zborniku so nameravali objaviti tudi seznam vseh delujočih umetniških in poklicnih fotografov in fotografskih organizacij.1 Tisk zbornika je pokril Fotoklub Ljubljana. Uvodno besedo je napisal Karlo Kocjančič. Slikovni del sta uredila Peter Kocjančič in Lujo Michiieli. Zbornik je oblikoval Peter Kocjančič. Vezan je v sivo platno. Reprodukcije so natisnjene na kvalitetnem papirju. Seznam reprodukcij vsebuje podrobne tehnične podatke (fotoaparat, objektiv, filter, papir). V prednaročilu je bila cena zbornika 80 dinarjev (redna cena 120 dinarjev). Fotoklub Ljubljana je prednaročnike za prvi slovenski fotografski zbornik zbiral tudi s pomočjo posebnega prospekta z besedilom v štirih jezikih.2

Besedila v zborniku so bila v slovenskem  izvirniku ter v angleškem, nemškem in francoskem prevodu. Dr. Janko Branc je v zborniku objavil prispevek o prvem domačem fotografu in fotografskem izumitelju Janezu Puharju. Po zaslugi tega prispevka naj bi na Puharja postali pozorni tuji znanstveniki.3 Vendar Brančev članek ni bil opremljen z reprodukcijami Puharjevih fotografij.

Recenzent Slovenca je poudaril, da je Fotoklub Ljubljana pričakoval, da bosta reprezentativni zbornik slovenske fotografije z objavo oglasov podprla fotografska industrija oziroma njena zastopstva, to pa se ni zgodilo. »Inozemskim fotografskim tovarnam, ki imajo pri nas svoja zastopstva, a ne čutijo potrebe, da bi podpirale jugoslovansko fotografsko umetnost, bo pa treba enkrat prav odločno povedati: če imate umevanje za trgovsko eksploatacijo Jugoslavije, imejte umevanje tudi za njene kulturne potrebe, ali pa vam ni mesta pri nas!« 4

Podporo zborniku z objavo oglasov so odrekla zlasti zagrebška zastopstva tovarn s fotografskimi potrebščinami.5 V zborniku so vendarle bili objavljeni oglasi dunajskega uredništva fotografskega mesečnika Galerija, Drogerije Kanc s podružnicama v Ljubljani in Zagrebu, firme Müller & Wetzig iz Dresdna, ki je prodajala povečevalnike, fotografske firme Mimosa A. G. iz Dresdna, novosadskega zastopstva Bart i Drug za prodajo maloslikovne kamere Exakta in filmov Hauff, firme Franke & Heidecke iz Braunsc'hweiga, ki je prodajala zrcalne kamere Rolleiflex ali Rolleicord, firme Ernst Leitz GMbH iz Wetzlarja z Leica kamerami, tovarne Otto Perutz iz Münchna, ki je v tem času ponujala Perutzov Perpantic-film ali Rectepan-film (za pokrajinske posnetke), Peromnia-film (za portretne posnetke in posnetke v interierih) in Persenso-film (za športne posnetke), ter Cirila Böhma iz Ljubljane.

O zborniku, ki naj bi »uvrstil slovensko umetniško fotografijo definitivno med najbolj upoštevane nacionalne fotografije«, so pisale tuje fotografske revije. Tudi nekaj naročil za zbornik je prišlo iz tujine (neki ameriški klub je naročil 30 izvodov za svoje člane, občudovalec iz Holandije 13 izvodov za prijatelje). Fotoklub Ljubljana je za zbornik prejel vrsto pohval, mdr. iz beograjske dvorne pisarne.6

V nemški izdaji revije Die Galerie je nemški fotografski kritik H. Peters objavil recenzijo zbornika. Slovenskim bralcem je Petersovo oceno predstavil časnik Jutro: »Če izdajatelj v uvodni besedi označuje tipično slovensko osnovno razpoloženje kot lirično, nas bo zavoljo mnogoličnosti obravnavanih motivov morda presenetilo. Toda po natančnejšem ogledu tu reproduciranih slik bomo s prepričanjem pritrdili. Hvaležnost za to knjigo slik nam daje upati na nadaljnje objave slovenskih avtorjev, kajti njih dela v mednarodni umetniški fotografiji ne bi radi več pogrešali.« 7

V zborniku Slovenska fotografija lahko mdr. preberemo, da si je Fotoklub Ljubljana zadal nalogo povezati vse resne amaterje in poklicne fotografe v organizacijo, ki naj služi »razvoju slovenske umetniške fotografije in njenemu priznanju v domačem in v tujem svetu«; prirejal bo razstave, interna in javna predavanja, strokovne teoretične in praktične večere, večere umetnostne fotografske kritike, skupne izlete in družabne večere, posredoval za svoje člane pri nabavi cenejšega fotografskega materiala in pri udeležbi na tujih razstavah. Članom sta na razpolago dobro opremljena temnica in strokovna pomoč. Minimalni program fotokluba je vsako drugo leto prirediti eno mednarodno razstavo in izdati zbornik slovenske fotografije.8

V zborniku je bil objavljen izvleček klubskih pravil, ki so poudarjala, da imajo redni in pripravni člani enake pravice (uporaba klubske opreme, prisostvovanje na klubskih večerih, udeležba pri nagradnih tekmovanjih, nabava fotografskih potrebščin), oboji imajo aktivno in pasivno volilno pravico na občnih zborih, omejeno je samo število pripravnih članov v odboru. Pripravni član postane redni član, ko predloži odboru najmanj pet tehnično in umetniško zadovoljivih fotografij ali sodeluje s svojo fotografijo na klubski razstavi. Člani morajo predložiti vsako leto pet fotografij za interno društveno razstavo.9

V zborniku so z reprodukcijami zastopani: Srečko Grom, Lojze Pengal, Fran Krašovec, Ljubo Vidmajer, Adolf Vizjak, Ivo Gogala, Peter Kocjančič, Zlatica Gogala, Slavko Smolej, Lujo Michiieli, Marjan Pfeifer, Ivo Koželj, Fran Škodlar, Ciril Böhm, Janko Skerlep, Ivo Frelih, Maks Gliha, Josip Pogačnik, Ante Kornič, Viktor Vodišek, Karlo Kocjančič, Janko Ravnik, Josip Schleimer, Karel Pečenko, Lojze Erjavec, Danilo Dougan, Ivan Bonač, Franc Ferjan, Janko Branc, Karel Bolaffio, Franc Bazelj, Albert Staržik (sprva član FKL, po preselitvi v Zagreb član FK Zagreb) in Otokar Hrazdira (hrvaški fotograf). S po dvema fotografijama so v zborniku sodelovali Branc, Frelih, Karlo Kocjančič, Pečenko, Pfeifer, Pogačnik, Schlemier, Vidmajer in Vizjak, s tremi fotografijami pa Gliha, Grom, Krašovec, Peter Kocjančič, Kornič, Michiieli, Pengal, Ravnik in Skerlep.10

 

V izboru fotografij naj bi se odražale prevladujoče usmeritve v slovenski fotografiji, za katero je bil – po mnenju pisca uvodnika in tajnika kuba Karla Kocjančiča – značilen »neki umik s hrupnih bojišč še nedavno prevladujočih gesel popolne 'nove stvarnosti', fotografskega ekspresionizma in futurizma, v zatišje starejšega – kakor temu pravijo – 'preizkušenega', 'romantičnega', 'impresionističnega' gledanja na stvari«. »Niti možje, ki so naše duhove nekaj časa na domačih razstavah vznemirjali z modernističnimi poskusi, ne prisegajo več brezpogojno na to reč.« Kocjančič je opozoril na pogosto rabo mehkoriscev in plemenitih tiskov ter na prevlado pokrajinske motivike. Slovenska fotografija se je ozrla v prvo četrtino stoletja, »ko je s svojim tedanjim prvoboriteljem Avgustom Bertholdom in njegovo šolo izražala idiliko slovenske vasi, mogočnost naših gora, nevsiljivo barvitost starega življenja«. Povratek v preteklost pa je mogoč samo do neke meje, kajti vojna in socialni pretresi povojnega časa so bili prehudi in so vplivali tudi na umetnost. »Pravilneje bi bilo torej označiti položaj današnje slovenske fotografije kot povratek k staremu, ki pa se oplaja ter razširja s pogledi in načini sodobnega človeka. Na tej točki si ustvarja slovenska fotografija, ki je kolebala nekoliko let nekritično med prejšnjim in sedanjim, svojo novo narodno vsebino, ki se ji šola mednarodne sorodnosti pozna na zunaj nemara najbolj v veselju do primitivistične razdelitve svetlih in temnih ploskev, v gojenju poenostavljene črte, v zavračanju preobloženega motiva. V to smer gre na splošno menda razvoj vse umetnosti. Osnovno razpoloženje pa je izrazito slovensko lirično. Ta lirizem je rajši veder, krepak, ali celo mračen nego sentimentalno mehkoben, kar tudi ni v bistvu slovenske duševnosti. Mislimo, da so vse te prvine sodobne slovenske fotografije prav dobro vidne v tu objavljenih delih nekaterih njenih predstavnikov.« 11 Karlo Kocjančič je opozoril tudi na razliko med neorganiziranimi fotografi in člani Fotokluba Ljubljana. Pri prvih naj bi bilo prisotno posnemanje zastarelih tujih vzorcev, medtem ko ljubljanski fotoklub nezadržno napreduje proti velikemu cilju, to je »ustvaritvi nove slovenske nacionalne fotografije na osnovi slovenske duševnosti«. »Nje slog in njena vsebina sta danes v delih te skupine že dognana, še eno, dve leti napredovanja v to smer, še nekaj poglobitve v svojstvenost naše zemlje in njenega življenja, še nekaj jasnosti za posameznike, še nekaj tehnične dovršenosti: in slovenska fotografija bo stala pred svetom tako, kakor stoji danes kakšna japonska, madžarska, španska ali katera koli druga, ki uživa sloves, da je zrasla popolnoma iz svojega ljudstva in je zato nekaj posebnega.« 12

Pristopi, ki jih povezujemo z novo stvarnostjo v fotografiji (usmeritev v objektivnost, predmetnost, precizno podajanje stvarnosti, fotografiranje iz nenavadne perspektive, med motivi portret, akt, tihožitje), so bili prisotni samo pri posameznih članih Fotokluba Ljubljana. V zborniku Slovenska fotografija bi omenjene opredelitve lahko veljale za »Oranže« Luja Michiielija in »Roso na pajčevini« Janka Skerlepa. Značilnosti novostvarnostne fotografije so bile prisotne tudi v fotografskih opusih Frana Krašovca, Karla Kocjančiča, Jožeta Kovačiča in Marjana Pfeiferja.

Izbor fotografij v zborniku naj bi potrjeval, da so se slovenski fotografi namenoma oprli na starejše, piktorialistične vzore. Prevladovalo naj bi lirično razpoloženje. V zgoraj citiranem uvodniku ga je Karlo Kocjančič začutil tudi v minimalističnih motivih (mdr. A. Staržik, »Tišina«)

Med objavljenimi krajinskimi motivi prevladuje »impresionistično« lovljenje svetlobnih in atmosferskih učinkov (M. Gliha, »Po razorani cesti«, P. Kocjančič, »Pred nevihto«, A. Kornič, »Kavarna«, L. Michiieli, »Most«, K. Pečenko, »V zgodnjem jutru«, M. Pfeifer, »Jutro ob Savi«, J. Schleimer, »Kozolec«). Planinska motivika, ki je do nedavnega prevladovala med tiskanimi objavami v revijah, je redka (L. Erjavec, »Jutro v planinah«, J. Ravnik, »Pomlad v gorah«, S. Grom, »Nad meglo«). Najbolj znan krajinski posnetek je prispeval Peter Kocjančič: »Bele poljane« (naslov tudi »Ajda v cvetju«, »Prebujenje«) je ena izmed fotografij, za katere je bil na razstavi v Zagrebu nagrajen s srebrno plaketo. Na tej razstavi je bil s srebrno plaketo nagrajen tudi Marjan Pfeifer za fotografijo »Jutro ob Savi« (naslov tudi »Zmaga sonca«).13

Med večjimi motivnimi sklopi so tudi portret (M. Gliha, »Dalmatinski pastir«, K. Kocjančič, »Portret brez oči«, F. Krašovec, »Slikar R. Jakopič«, L. Pengal, »Alma«, J. Pogačnik, »Molitev«, J. Ravnik, »Portret«, S. Smolej, »Lastni portret«) in fotografije otrok (F. Bazelj, »Igra ob morju«, Z. Gogala, »Mali ribič«, L. Pengal, »Majnik« in »Pomlad«, L. Vidmajer, »Ciganski otrok«, A. Vizjak, »Na hoduljah« – Vizjak je zastopan tudi z otroškim aktom). Nekateri fotografi so se odločili za prikupne živalske motive (I. Bonač, »Razočaranje«, F. Ferjan, »Kužki«). Redkejši so prizori dela (P. Kocjančič, »Asfalt«, J. Branc, »Gramoz«), tihožitje in primeri športne fotografije (V. Vodišek, »Metalec krogle«). Zgornji rakurz so uporabili O. Hrazdira, A. Kornič in A. Vizjak, M. Pfeifer je fotografijo »Čez brv« posnel iz spodnjega rakurza.

Tudi kritika fotografom, ki so jih zanimali sodobnejši pristopi do fotografskega medija, ni bila v pomoč. Dr. France Stelè ugotavlja, da na fotografijah v zborniku svetlobno in atmosfersko razpoloženje motivike prevladuje nad stvarnostjo. Izjemi sta samo dve: »Pomlad« Otokarja Hrazdira, ki z dvignjenim očiščem odpira nove možnosti fotografskega izraza, in »Bedni ljudje« Frana (Franca, Čora) Škodlarja, »kjer je učinkovito, na ruski fotografski in filmski realizem spominjajoče zajeta vsakdanja, nekoliko socialno podčrtana resničnost«.

 »Z novorealističnimi sredstvi oborožena« fotografija bi se morala bolj posvetiti sodobnemu življenju in »romantiki naših selišč« (naselij), je menil France Stelè. »Doslej ustvarja naša fotografija predvsem osebne priče zanimanja posameznih fotografov, pričakovali pa bi od njih dokumentov za bodočnost.« 14

Tudi kritik Slovenskega naroda je menil, da mora biti fotografska umetnost povezana z življenjem, zato so fotografije s socialnimi motivi primernejše kot lirične fotografije, na katerih so osrednji motiv le oblaki, drevesa in pokrajine. Fotografije tihožitij in predmetov so zanimive, vendar v njih ni življenja in posebnosti; dokazujejo tehnično zmogljivost fotografije. »Treba je pa pokazati tudi idejno višino. Zato nas veseli, da so v zborniku zastopana tudi dela, ki pričajo, da življenje ni lirika, temveč tudi epika in pogosto tudi – tragedija.« 15

V letu 1936 sta izbor fotografij iz zbornika Slovenska fotografija objavila osrednje glasilo nemške amaterske zveze na Češkoslovaškem Das Lichtbild in največja fotografska revija v Nemčiji Photografisc'he Rundsc'hau (april 1936, št. 8, str. 140-141).16

Drugi reprezentativni zbornik slovenske fotografije naj bi predvidoma izšel leta 1937. Fotoklub Ljubljana je fotografom že v prvem zborniku predlagal, naj fotografije predložijo v presojo stalni klubski žiriji; v poštev lahko pridejo samo fotografije, ki še niso bile objavljene v tisku.17

Tega zbornika pa klubu ni uspelo izdati, vendar je bil katalog Druge mednarodne fotografske razstave, ki jo je leta 1938 v Ljubljani organiziral Fotoklub Ljubljana, zasnovan tudi kot »drugi zbornik slovenske fotografije«, zato so bile v njem objavljene samo fotografije slovenskih fotografov (20 reprodukcij).18 Zbornik Slovenska fotografija so ob drugi mednarodni razstavi ponatisnili v broširani izdaji, ki se po vsebini ni razlikovala od vezane izdaje; tudi to so obiskovalci razstave in kupci kataloga lahko dobili po znižani ceni.19

 

 

 

Opombe:

1 Po: »Slovenska fotografija v posebnem zborniku«, Jutro, 1934, sht. 295.

2 Po: »Slovenska fotografija«, Jutro, 1935, sht. 103.

3 Po: »Ljubljanski fotoklub je zboroval«, Slovenec, 1936, sht. 14.

4 Po: »Zbornik slov. fotografije«, Slovenec, 1935, sht. 112. – FKL je pomagal chlanom pri nabavi cenejshega fotografskega materiala (popust pri nekaterih trgovcih s fotografskimi potrebshchinami). Zastopstva tovarn Agfa, Gevaert, Kodak, Kraft & Steudel, Mimosa, Perutz, Satrap in Zeiss Ikon so v Jutru, Slovenskem narodu in Slovencu objavila obvestilo, da ne dovolijo popustov na ceno svojih izdelkov. Klub je na to obvestilo odgovoril s pozivom, naj chlani izdelke omenjenih tvrdk bojkotirajo in fotografske potrebshchine nabavljajo skupno prek kluba. Decembra 1931 je klub objavil izjavo, da bo uporabljal samo fotografski material naklonjenih tvrdk, in je sklical sestanek vseh fotoamaterjev (chlanov in nechlanov kluba) za organiziranje akcije proti fotografskim zastopstvom (po: Karlo Kocjanchich, »30. 11./1. 12. 1931«, Dnevnik Fotokluba Ljubljana; »Izjava«, Jutro, 1931, sht. 280; »Fotoamaterje …«, Jutro, 1931, sht. 280).

5 Po: K. K. (=Karlo Kocjanchich), »'Fotoamater', junijska shtevilka«, Zhivljenje in svet, 1935, sht. 1, str. 25.

6 Po: »Sloves nashe fotografije gre po svetu«, Jutro, 1936, sht. 13.

7 »Nasha fotografija pred sodbo sveta«, Jutro, 1935, sht. 286.

8 Po: »Fotoklub Ljubljana si je nadel nalogo«, Slovenska fotografija, Ljubljana 1935, str. XXVI.

9 Prav tam. – Prvi predsednik kluba je postal Srechko Grom, podpredsednik Stanko Ribnikar, tajnik Karlo Kocjanchich, blagajnik Cveto Shvigelj, odborniki Janko Ravnik, Egon Planinshek in Viktor Vodishek, namestnika Janko Skerlep in Lojze Pengal. Chlani razsodishcha so bili Fran Krashovec, Karlo Sketelj in inzh. Gustav Ogrin, preglednika Tone Ogrin in Ante Gaber. Vechina prisotnih na ustanovnem obchnem zboru oktobra 1931 je bila proti razlikovanju med rednimi in pripravnimi chlani. Zato je bil novembra 1931 sklican izredni obchni zbor, na katerem so na predlog odbora sistirali sklep ustanovnega obchnega zbora o pravici do glasovanja, ki jo je imelo zgolj redno chlanstvo (po: »Izredni obchni zbor Fotokluba«, Slovenski narod, 1931, sht. 257). Skoraj polovica odbornikov in predsednik kluba Srechko Grom, ki so zagovarjali mnenje, da bi moral biti klub namenjen sorazmerno omejenemu krogu prominentnih fotoamaterjev, so odstopili. Na izrednem obchnem zboru 26. januarja 1932 je bil izvoljen nov odbor: predsednik Lojze Pengal, podpredsednik Karlo Sketelj, tajnik Karlo Kocjanchich, blagajnik Cveto Shvigelj, odborniki Viktor Vodishek, Peter Kocjanchich in Janko Vertin, namestnika Zlata Gogala in prof. Avgust Ivanchich, preglednika Maks Kajfezh in Tone Kunstelj, chlani razsodishcha Ante Gaber, Gustav Ogrin in Ivo Gogala (po: »Izredni obchni zbor ljubljanskega Fotokluba«, Slovenski narod, 1932, sht. 22).

10 Februarja 1935 je FKL dobil nov odbor: predsednik Srechko Grom, podpredsednik prof. Janko Branc, odborniki Ciril Böhm, Ivan Habich, prof. Janko Ravnik, Janko Skerlep in Lojze Pengal, njihova namestnika Karlo Kocjanchich, inzh. Lujo Michieli, preglednika Karel Bolaffio in Shtefan Ormozh, chlani razsodishcha in zhirije Ante Gaber, Ivo Gogala in Peter Kocjanchich (po: »Nashi fotoamaterji so zborovali«, Slovenski narod, 1935, sht. 39).

11 Karlo Kocjanchich, Uvodno besedilo, Slovenska fotografija, Ljubljana, 1935, str. V.

12 Po: K. K. (=Karlo Kocjanchich), »Prva vseslovanska razstava umetnishke fotografije v Zagrebu«, Jutro, 1935, sht. 274.

13 Po: »Krasne fotografije«, Slovenski narod, 1934, sht. 250; »Chasten uspeh nashih fotoamaterjev«, Jutro, 1935, sht. 278. – Kocjanchicheve »Bele poljane« so objavljene na naslovnici kataloga 150 let fotografije na Slovenskem 1919–1945, Ljubljana 1990.

14 France Stelè, »Slovenska fotografija«, Dom in svet, 1936, sht. 5/6, str. 339.

15 Po: »Zbornik slovenske fotografije«, Slovenski narod, 1935, sht. 264.

16 Po: »Obisk Druge mednarodne razstave umetnishke fotografije«, Jutro, 1936, sht. 110.

17 Po: »Prihodnji zbornik slovenske fotografije …«, Slovenska fotografija, Ljubljana, 1935, str. XXIV.

18 Po: »Sploshna razstava fotografije in filma«, Ponedeljski Slovenec, 1938, sht. 35.

19 Po: »Obisk Druge mednarodne razstave umetnishke fotografije«, Jutro, 1936, sht. 110. – Nekateri chlani FKL so s fotografijami sodelovali tudi v zbornikih z naslovom Iz nashih gora, ki jih je v letih 1935, 1938 in 1940 izdalo Slovensko planinsko drushtvo (izbori fotografij iz Planinskega vestnika). Zbirka Iz nashih gora iz leta 1935 je vsebovala skoraj 50 fotografij (V. Cizelj, F. Krashovec, J. Ravnik, J. Skerlep, C. Shvigel). Fran Krashovec je junija 1935 pripravil zbornik fotografij Slovenska zemlja v podobah (Druzhba sv. Mohorja v Celju) z izborom 150 fotografij, ki jih v letih 1927 do 1935 objavljal v reviji Mladika. V letu 1935 je izshla najmanj she ena fotografska publikacija. V albumu Nashi kraji v sliki, ki ga je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, je bilo objavljenih 87 fotografij v bakrotisku (mdr. F. Krashovec, J. Ravnik, E. Planinshek).

 

 

 

 

 

Srečko Grom, Marjetice.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Josip Schleimer, Kozolec.

 

 

 

English