Lives Journal 13

Herbert Kuhner

 

VECHKRATNI UMOR

 

Premeshcheno sovrashtvo

 

Ne morem ochistiti svoje dushe

od sovrashtva

teh let

zhivljenja na morilskih tleh,

ki vanje sem bil vsajen.

 

Vrnil sem se v Avstrijo

pred vech kot

tretjino stoletja,

in ugotovil,

da sem nezazhelen gost,

izgnan kot pisatelj,

blokiran pri vsakem premiku

in zamejen glede vseh ugodnosti.

 

Glavni izvajalci teh ukrepov

so bili posredniki,

ki delujejo kot most za emigrante.

 

Rdecha preproga je rezervirana

za tiste, ki jih je mogoche dobro izkoristiti,

toda Bog naj pomaga tistim,

ki se ne drzhijo chrte!

 

Konflikt, ki se dogaja,

poteka med

tabloidnimi revizionisti in rasisti

ter samooklicanimi

antifashisti in filosemiti,

ki izrabljajo holokavst.

 

Prvi

skushajo ublazhiti in razlozhiti

zlochine Tretjega rajha,

slednji pa se

okorishchajo s stanjem

in ga uporabljajo kot odskochno desko

za svoje kariere.

 

Ureditev je diktatura

z demokratichno strukturo,

kjer sharlatani nadzorujejo

svet umetnosti in poganjajo predstavo.

 

Njihov vlozhek

je povelichevanje

in praksa nasilja

med prelivanjem krokodilskih solz

za zhrtvami preteklosti.

 

Omenil sem jih

kot morilce duha,

vredne dediche

njihovih predhodnikov.

 

Medtem ko je bilo v Reichu

mnogo klavnic za telo,

danashnji morilci uporabljajo

bolj subtilno sredstvo,

toda naj je fizichni ali duhovni –

umor je posel

morilca.

 

In lazhni prijatelj

je zame taka zavrzhenost

kot deklarirani sovrazhnik,

che ne celo vechja.

 

Tezhko je ochistiti

mojo dusho od sovrashtva,

ki je v tem primeru

gotovo upravicheno.

 

 

Po drugi strani pa

predmet tega obchutja

preprosto ni vreden

vlozhenega truda.

 

 

Nova pasma

 

Obstaja nova pasma

tajne policije.

Ne nosijo vech

polstenih klobukov in dvojno zapetih

povrshnikov iz tvida ali usnja.

Imajo dolge lase

in nosijo kavbojke, vetrovke

in superge.

 

Videti so kot tvoj kolega,

protesta udelezheni sosed,

in prijateljsko se ti prislinijo,

vendar so tam,

da te imajo pred ochmi,

in te ovadijo,

che naredish prestopek.

 

Che sluchajno

ugotovish, kako in kaj,

in razkrijesh katerega od njih,

ti lahko podeli

karate udarec

in visoko brco.

 

 

Hotenje po belem

 

Zhelel sem biti bel

in vedel sem da biti bel

pomeni misliti belo

vendar nekako nisem mogel nehati

razmishljati chrno

in cheprav moj obraz

ni bil videti chrn

 

sem vedel da je chrn

in she vech kot to

oni so vedeli da je chrn

in da je njegova bledica

pomanjkanje bele barve

ker ne glede na to kako bled

je bil moj videz

je bila moja dusha chrna

chrna kot noch

chrna kot pikov as

chrna kot hudicheva dusha

ker biti bel

pomeni zavrechi chrno barvo

in to je bil ukrep

ki si ga nisem mogel

zadati

tako sem spoznal

da bi lahko bil bel kot kreda

a ne glede na to

kako bel bi bil videti

bi bilo belo nekaj takega

kar jaz nikoli ne bom mogel biti

in da ne biti bel

pomeni biti chrn.

 

 

Vechkratni umor

 

Kri umorjenih kristjanov,

prelita od zhidovskih rok,

tudi krichi do neba!

Robert Prantner, Zur Zeit, 7/1997,

Andreas Mölzer, zalozhnik

 

Fant po imenu Anderl

je bil najden umorjen

pred vech kot shtirimi stoletji

v tirolski vasi Rinn.

Vashchani so bili preprichani,

da je bil otrok lahko

zhrtev samo

obrednega umora s strani Judov,

in Anderla so chastili kot muchenika

v vashki cerkvi.

Ubiti otrok je bil res

zhrtev kot vsak ubit otrok,

vendar je bil ubijan znova in znova,

ker je njegovo ubijanje rabilo kot pretveza

za uresnichitev najbolj zlih namenov.

 

Legendo o obrednem zhrtvovanju

so ohranjali morilci

milijona in pol otrok,

in zahvaljujoch njihovim dedichem,

je prezhivela do danes.

 

 

Kartonski arhitekt

 

Vsaka hisha,

ki sem jo postavil,

je razpadla.

Je to kaj chudnega?

Namesto gradnje

z opeko

sem uporabljal karte.

 

 

Nespametno

 

(iz: Felled by Friendly Fire - Autobiographical Short Pieces, 14. poglavje, 13. december 2017)

 

»Bilo je nespametno od vas, da ste recenzirali Kuhnerjevo knjigo.«

– Bodo Hell, pisec, Levu Deteli, ki je recenziral Broadsides & Pratfalls za Ex Libris, ORF (avstrijski radio).

»Zakaj ste mu povedali?«

– Bodo H.

(Hell je nenapovedano prishel z rokopisi v moje stanovanje. Objavljal sem ga v vsaki shtevilki Integration, literani reviji, ki sem jo urejal v zgodnjih sedemdesetih letih.)

V tistem chasu je Tomazh Shalamun v Sloveniji pisal Deteli, da bi se moral izogibati stiku z mano, ker sem »barbar in CIA-agent«.

(Nekaj ​​let kasneje, ko sem o tem vprashal Shalamuna, je dejal, da je »informacija« prishla iz Avstrije, in ime izvora je bilo na konici njegovega jezika.)

 

 

 

HERBERT KUHNER, avstrijsko-amerishki pesnik, pisatelj, prevajalec, pishe v angleshchini in nemshchini: poezija, romani, drama, eseji o umetnosti in filmu ter prevodi. Rojen leta 1935 na Dunaju, leta 1939 se je s starshi izselil v ZDA, odrashchal v ZDA in diplomiral na Univerzi Columbia v New Yorku. Na Dunaj se je vrnil leta 1963. Je tudi jazz glasbenik (igra bobne). Izumil je koncept remigracije, kot sam pravi: »Ta beseda je neologizem, ki pomeni priti nazaj tja, od koder si bil izgnan. Vrnitev v moj rojstni kraj mi je dala edinstveno prilozhnost za pisanje o revizionizmu in nasilju Tretjega rajha pod preobleko umetnosti. Te teme se med seboj povezujejo kot deli sestavljanke, da bi razkrile, kako se preteklost razkriva v sedanjosti.«  – Chlan Amerishkega drushtva za poezijo. Dobitnik avstrijske Nagrade Theodor Kramer za pisanje v odporu in v izgnanstvu (2014). Med mnogimi drugimi publikacijami je uredil tudi antologijo Koroshka slovenska poezija (1984). Prvich je bil predstavljen kot pesnik v Lives Journal, 2010 / sht. 1.

(op. ur. I. A.)

 

 

Izbor in prevod Ivo Antich

 

 

 

English