Lives Journal 13

Ivo Antich

 

PERIHELIJ

(Dva triptiha)

 

JEKLENI CIKLON

(ciklonizacija v periheliju)

(Triptih)

 

DIVJE SONCE

 

Divje sonce, ki iz ne-sveta mo-

jo mrko senco mechesh v ta svet. Go-

rechi shchit nad altajskimi vrho-

vi! Ob vecherih vidim konjeni-

ke v stepi, zholt mrches, ki melje tr-

do morje trave. Z besnim krikom zhe

cvete jesen, z nemim krikom skrijesh

se ochem. V golo tême vrezujesh 

mi razpoko – tamga, oster zharek,

leze vame, dviga prah, da visim.

 

 

DIVJASHKA LUCH

 

Divjashka luch, pokol samot, kri, ki

v curkih brizga iz temena. V roki

blisk drzhim, jeklo, prsti lepki od

mozga in krvi. Kako zhgesh, samo

she vrisk sem, od vseh strani na vse stra-

ni zagnan, nikdár zachet, nikdár kon-

chan. Pushchava, krov. Zharechi pesek

se v nebo vrtinchi, chez vid rezil,

ki vró z ne-strani na drugo stran. Vrch

razbit. Nichesar ni. Le ti si. Ti.

 

 

SUROVI BLISK

 

Surovi blisk, zabij me v tla! Da bom

zrno, kaplja, chisti duh snovi. Tre-

shchi v moj strzhen, naj orgije praznu-

je srh. Mornarje vidim, srechne ko-

njenike, srechne svechenike kr-

vavih glav. Os, angelsko tuljenje

kril. Zidarji chasa valovijo

v zid. Jelen ruka. Grmijo gobe.

Ploshchat si, zdrav, dober, cel. Iz knjige

sanj se razpre atom: sonce, bich, dan.

 

 

GOR

(Triptih)

 

DANLUCH

 

Videl sem luch, videl sem dan. V pushcha-

vi se pokazhe gospodar, kot bi-

ser senca. In dá ukaz in vedno

vse poplacha. Videl sem luch, videl

sem dno. V ozkih ulicah, kahlah, v mra-

ku in megli, v pristanishchih, na ko-

lodvorih, kjer je zmeraj polno lju-

di, nesmiselnih odhodov, priho-

dov, smeri od nikoder nikamor,

klici, zhvizhgi, sejmishche obupa.

 

 

KAKERLAK

Videl sem tvojo roko: krhke ko-

sti prstov pod mlechno rokavico

kozhe. Poliran poslovni mozh. Chlo-

vek iz sveta steklenih fasad, be-

tonskih ograj, aluminija, jek-

la, bahavih pisarn, preprog, ki du-

shijo korake. Kadar si stopil

na sonce, si s chrnimi naochni-

ki zakril s krvjo zalite ochi.

In v zhepu zgrabil mrzlo pishtolo.

 

 

DVIGALO

 

Z dna kleti gre kletka le navzgor: a-

li ubijesh ocheta ali ma-

ter, tretji si ti. Kdor je enkrat sli-

shal vale soli, jih vech en poza-

bi. Kalna reka otroshtva, nad me-

stom lavra stoji. V lavri pa Laura

she oddaja sobe, she ti v gnilem

spominu tichijo bedra, vonj rib.

Streljal si v zrcalo in padel v svo-

jo kri. Kletka pa gor: brez konca v dno.

 

 

 

English