Lives Journal 13

Milan Shtruc 

 

SLOVENSKI NAPIS NA NEGOVSKI CHELADI

 

1. Uvod

 

Teorija o slovenski priselitvi na danashnje ozemlje v 6. stoletju nashe ere iz daljnih zakarpatskih mochvirij predstavlja eno od najvechjih ponarejanj svetovne zgodovine. Medtem ko za to teorijo ni preprichljivih dokazov, se sedaj vsakodnevno pojavljajo nova in nova odkritja, ki dokazujejo, da takshne priselitve v navedenem chasu nikoli ni bilo.

Med dokaze zoper priselitev sodijo tudi shtevilna krajevna in druga zemljepisna imena, ki v slovenskem jeziku she danes opisujejo njim ustrezne krajevne in topografske znachilnosti.1 Ko ta poimenovanja primerjamo s tistimi iz chasa rimske zasedbe, lahko v shtevilnih primerih ugotovimo, da gre samo za latinizirano obliko slovenskih imen in zato v latinskem jeziku nimajo nobenega pomena. To potrjuje, da so Rimljani ob prihodu na nova ozemlja shtevilna zhe obstojecha imena samo latinizirali, pogosto pa celo napachno prevedli v latinsko obliko. Veliko shtevilo takshnih primerov zato omogocha trditev, da so Rimljani zasedali ozemlja, ki so bila zhe pred njihovim prihodom poseljena s slovensko govorechimi ljudstvi.2

Tudi najnovejshe genetske raziskave in ugotovitve populacijske genetike zanesljivo dokazujejo, da gre pri poselitvi nashih prostorov za dolgotrajno kontinuiteto. Cheprav shtevilni svetovno znani znanstveniki teorijo kontinuitete zhe dolgo shtejejo za edino znanstveno pravilno, se posamezni zgodovinarji pri nas she vedno krchevito oklepajo nekakshne »priselitvene« teorije.

Podobno zavrachajo mit o slovenski priselitvi v 6. stoletju tudi stari napisi iz rimskih in predrimskih chasov, ki jih lahko razumemo samo v slovenskem jeziku. Med tovrstne dokaze sodi tudi prichujoche novo tolmachenje napisa na cheladi iz Negove.

 

 

2. Negovska najdba

 

Negovske chelade pomenijo izjemno arheoloshko najdbo ne le v tem delu Evrope, temvech tudi bistveno shirshe. Po prvotnih ocenah naj bi shlo za shestindvajset chelad, zlozhenih druga v drugo, kar pomeni tako po obsegu kot tudi po drugih znachilnostih edinstven primer v svetu.

Ker je kraj najdbe sodil pod blizhnje gospostvo Negova, je bilo sprejeto nachelo, po katerem se chelade iz navedene najdbe imenujejo negovske chelade (slika 1), vse druge podobne chelade, najdene na drugih najdishchih, pa sodijo v skupino chelad negovskega tipa.3

V okviru negovske najdbe ima posebno mesto chelada shtevilka 22, oziroma Negova B, ki jo hrani Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju.4 Na njej je napis, ki naj bi po mnenju vechine svetovnih raziskovalcev predstavljal najstarejshi germanski napis v zgodovini. Cheprav naj bi bila vsebina napisa zhe dolgo pojasnjena, pa se vedno znova pojavljajo dileme, kdo naj bi bil pisec napisa, kdaj naj bi napis nastal, kakshen je bil njegov namen, pa tudi, ali je bilo dosedanje prechrkovanje znakov v latinichno pisavo sploh pravilno.

Zgodba o negovski najdbi se je prichela pred nekaj vech kot dvesto leti, ko je novembra leta 1811 Jurij Slachek v Zhenjaku v Slovenskih goricah pri izkopavanju drevesnih shtorov za zimsko kurjavo (po drugi varianti pri globokem oranju) naletel na velik sklop bronastih chelad, zlozhenih druga v drugo. She do nedavnega je veljalo, da naj bi nashel skupno 26 chelad. Ker je menil, da je odkril zlat zaklad, je eno chelado razbil. Ko je ugotovil, da ne gre za zlato, jo je zavrgel in sled za njo naj bi se izgubila. Ostale chelade je nato za bagatelno ceno »prodal« orozharju Denzlu iz Maribora.5

Za to pomembno zgodovinsko najdbo se je hitro razvedelo in zachela se je zgodba o negovskih cheladah. Kot ponavadi je najdba najprej romala v Gradec, seveda po bistveno vishji ceni od nakupne. Ko pa so za najdbo zvedeli na Dunaju, so negovske chelade takoj odpotovale tja.

 

 

3. Dosedanji poskusi tolmachenja negovskega napisa

 

Svetovno pomembno najdbo so v vsem chasu od njenega odkritja dalje podrobno raziskovali shtevilni svetovno priznani znanstveniki. Nemshki zgodovinar in raziskovalec kronologije bronaste dobe Paul Reinecke je celotno negovsko najdbo oshtevilchil, in to oshtevilchenje je sploshno v veljavi she danes. Na nekaterih cheladah je napisanih po nekaj znakov ali kratkih zapisov. Najpomembnejshi je napis na cheladi, ki ima po Reineckeju shtevilko 22 in je znana tudi kot chelada Negova B (slika 3).

Pomen negovske najdbe za znanost dokazujejo tudi izjemno shtevilne razprave o njej, posebej pa tudi o napisu na cheladi Negova B. Tako je nizozemski lingvist Felicien de Tollenaere samo o tem napisu objavil knjigo z vech kot 120 stranmi, v njej pa bibliografija obsega prek sto bibliografskih naslovov.6

Leta 1925 je norveshki jezikoslovec Carl Marstrander7 napis oznachil kot prvi germanski napis v zgodovini. Enako sta ga obrazlozhila tudi italijanski lingvist Aldo Luigi Prosdocimi in avstrijski zgodovinar-arheolog Rudolf Egger, pri taki razlagi pa she danes vztraja vechina tujih raziskovalcev. Kljub sploshnemu zatrjevanju, da se v napisu pojavlja ime germanskega vojskovodje »Harigasti«, doslej she nikomur ni uspelo dokazati ne le, da naj bi bilo Harigasti germansko ime, temvech niti tega, da bi se to ime pojavljalo she na kateremkoli drugem doslej najdenem napisu.

Zaradi preprichanja, da gre za germanski napis, je nemshka okupacijska oblast med drugo svetovno vojno kraj Zhenjak, kjer so bile davnega leta 1811 najdene chelade, po imenu domnevnega germanskega vojskovodje preimenovala v Harigast.8 Imenovali so tudi mednarodno skupino »neodvisnih« strokovnjakov, ki je potrdila, da gre pri zadevnem napisu za prvi germanski napis v zgodovini in to preprichanje velja she danes. Kraj najdbe je sedaj oznachen samo z majhnim kamnom (slika 2). V blizhini najdishcha je bilo odkritih tudi veliko shtevilo gomil iz rimskih chasov.9

Pri natanchnejshem preverjanju dosedanjih razlag napisa lahko zasledimo veliko ochitnih napak in je zato treba dosedanja tolmachenja ponovno preveriti.

 

 

4. Temeljna nachela za zagotovitev verodostojnega tolmachenja starih napisov

 

Pri vsaki resni raziskavi starih napisov bi morali uposhtevati nekaj osnovnih nachel, s katerimi bi lahko zagotovili vsaj minimalno verodostojnost tolmachenj v kateremkoli jeziku. V ta namen predlagam naslednja nachela:

 

1. Vsako odstopanje od sploshno sprejetega prechrkovanja je treba logichno utemeljiti s podobnimi primeri v drugih napisih ali v drugih pisavah.

2. Pri prechrkovanju je treba dosledno uposhtevati vse znake v napisu. Vsako izpushchanje kateregakoli znaka, ki obstaja v originalnem napisu, pomeni nedovoljeno poseganje v napis in tako dobljeno tolmachenje ni verodostojno.

3. Napisu ne smemo dodajati nobenih znakov, ki jih na originalnem napisu ni. Vsako tolmachenje, ki ga dobimo z dodajanjem neobstojechih znakov, pomeni, da je tako dobljeno tolmachenje neverodostojno.

4. Pri prechrkovanju je treba razlichnim znakom v napisu pripisati razlichne chrke. Tolmachenja, pri katerih bi bili znaki razlichnih oblik prechrkovani v isto chrko, so neverodostojna.

5. Pri prechrkovanju morajo biti enaki znaki v napisu enako prechrkovani. Neverodostojna so vsa tolmachenja, pri katerih bi bili oblikovno enaki znaki prechrkovani v razlichne chrke.

6. V primeru, da je v napisu posamezni znak zapisan z drugachnim naklonskim kotom, je treba navedeno posebnost uposhtevati pri prechrkovanju, ali pa obrazlozhiti, zakaj to ni potrebno.

7. Kadar se za posamezni del napisa domneva, da gre za okrajshavo, je treba to utemeljiti s sploshno sprejetim in uveljavljenim nachelom za takshne okrajshave, ali vsaj utemeljiti s podobnimi primeri v vech drugih napisih.

8. Kadar se pri tolmachenju napisa domneva, da bi lahko posamezna beseda pomenila ime neke osebe, je to mozhno sprejeti le v primeru, che se takshno ime v nekem jeziku zhe uporablja, ali pa che se najmanj she enkrat ponovi v kakshnem drugem napisu. V nasprotnem primeru tako dobljeno tolmachenje napisa ne more biti verodostojno.

9. Besedilo, ki ga dobimo s prechrkovanjem, mora zhe samo po sebi omogochiti razumevanje tega, kar je zhelel pisec povedati. Dodatne razlage tako pridobljenega besedila, ki ne temeljijo na prechrkovanem besedilu ali celo napis tolmachijo drugache, so neverodostojne.

Ker gre za preprosta in logichna nachela, bi moralo vsako odstopanje od njih sprozhiti tudi vprashanja o verodostojnosti.

 

 

5. Preverjanje verodostojnosti dosedanjih tolmachenj negovskega napisa

 

Potem ko je Marstrander negovski napis oznachil kot prvi germanski napis in »Harigasti« kot germansko ime, sta se taki razlagi prikljuchila tudi A. L. Prosdocimi in Rudolf Egger.10

 

A. L. Prosdocimi je po umestitvi presledkov napis prebral kot

HARIGASTI TEIVA HIL(M)

Napis naj bi pomenil, da germanski vojskovodja z imenom Harigasti bogu zhrtvuje chelade.11 HARIGASTI naj bi bilo germansko ime, TEIVA naj bi v neznanem jeziku pomenilo bog oziroma darovati, beseda HIL(M) pa naj bi bila podobna nemshki besedi Helm, ki pomeni chelado. Da bi v napisu dobil besedo HILM, je dodal neobstojecho chrko M.

Napis je torej tolmachil v nasprotju z vech tukaj predlaganimi nacheli. Tako je v nasprotju z 8. nachelom domneval, da se v napisu pojavlja ime Harigasti, ki pa ga ni v germanskem imenoslovju niti se ne pojavlja v nobenem doslej najdenem starem napisu. Poleg tega je v imenu prepoznal »velikega germanskega vojskovodjo«, cheprav tudi za takshno osebo ni na razpolago nobenih zgodovinskih dokazov. V nasprotju s 4. nachelom je prvi in petnajsti znak prechrkoval v isto chrko H, cheprav sta znaka po obliki tako razlichna, da je mozhno napako prepoznati zhe na prvi pogled. Prav tako je v nasprotju s 3. nachelom na koncu napisa dodal she neobstojechi znak M, ne da bi to kakorkoli utemeljil.

 

Rudolf Egger je bil med tistimi redkimi raziskovalci, ki so dosledno uposhtevali vse zapisane znake. Pri petnajstem znaku, ki je bil zapisan v drugachnem naklonskem kotu, je domneval, da ne gre za chrko, temvech za shtevilko, in sicer za rimsko shtevilko III. Ker tej shtevilki sledita chrki IL, ju je Egger razumel kot okrajshavo za besedo »ilirsko«. To ustreza sploshno uveljavljenemu nachinu oznachevanja vojashkih enot v rimskem chasu: najprej shtevilka enote in nato njeno okrajshano ime. Napis naj bi se torej nanashal na III IL(irsko) vojashko enoto.

Egger12 je v tekst umestil kar pet presledkov, da je lahko dobil she okrajshavi V in A ter napis nato prebral kot:

HARIGASTI TEI V A III IL

 

Gre kar za dve izmishljeni imeni – Harigasti in Tei, ki jima sledita chrki V kot okrajshava za vexillatio (oddelek) in A za alarum (krilo). Egger je napis umestil v chas rimske okupacije in v zachetek 1. stoletja nove ere, to pa seveda zastavlja vprashanje, kaj bi na obmochju rimske zasedbe lahko pochel germanski vojskovodja.

Seveda pa je bilo pisanje oznak vojashke enote na opremo tako nekoch, kot je tudi danes, dovolj pogost pojav, to pa povechuje verjetno pravilnost takega razumevanja napisa.

Zhal pa je Egger, ki je sicer uspel odpraviti nekaj napak v Prosdocimijevem tolmachenju, vztrajal pri napachnem prechrkovanju prvega znaka in s tem na izmishljenem »germanskem« imenu »Harigasti«.

Temu je nato dodal she izmishljeno ime »Tei«, ki naj bi bilo ime njegovega »rimskega« ocheta, to pa je v nasprotju s predlaganim 8. nachelom o navajanju nedokazanih imen. Ker pa je v napis vkljuchil ocheta Rimljana in sina Germana, je za svoje tolmachenje dobil somishljenike tako med nemshkimi kot tudi italijanskimi zgodovinarji.

Napis je tolmachil kot »Harigasti, sin Tea, ki je sluzhil v III. krilu ilirskega oddelka«. Kljub uporabi izmishljenih imen in kljub njegovemu mnenju, da gre pri tem za rimsko-germansko sorodstvo, pa je bil Egger prvi, ki je v petnajstem znaku prepoznal shtevilko tri in v znakih IL okrajshavo za ilirsko vojashko enoto. S tem se je izognil napaki, da bi popolnoma razlichni prvi in petnajsti znak prechrkoval v isto chrko H.

Napis je umestil v zachetek prvega stoletja nove ere, ko sta se na nashih tleh odvijala dva krvava upora proti rimski oblasti, ki naj bi bila tudi vzrok za zakopavanje chelad.

 

Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju ima v posebno zashchiteni vitrini razstavljeno znamenito chelado Negova B. Ob njej je navedeno tudi najnovejshe tolmachenje napisa, ki se glasi:

HARIGATI TEIVA

Obrazlozhitev je: »Napis “harigastiteiva” navaja domnevno germansko ime Harigast(i) in shteje s tem med najstarejshe germanske jezikovne spomenike. “Teiva” pomeni verjetno drugo ime iste osebe.«13

»Teiva« naj bi bilo samo she dodatno ime iste osebe, torej nekako tako kot ime in priimek. Taka razlaga je v nasprotju z 8. nachelom o navajanju nepoznanih imen. Prav tako so v nasprotju z 2. nachelom izpustili zadnje tri znake (15 do 18), ker naj bi ti bili »samo polnilo«

 

Thomas L. Markey, amerishki lingvist, je leta 2001 zadevni napis prebral kot:

HARIGATI TEIWAZ

 

Zanj Harigasti ni vech germanski vojskovodja, temvech je duhovnik, saj naj bi beseda »teiwaz« pomenila duhovnika.14 Ni pa pojasnil, v katerem jeziku naj bi ta beseda imela tak pomen. Tudi on je prvi znak napachno prechrkoval v chrko H, petnajsti znak iz treh vzporednih chrt, ki jih je Egger razumel kot shtevilko tri, pa je Markey prechrkoval v chrko Z. Nato je v nasprotju z 2. nachelom izpustil zadnja dva znaka v napisu. V napisu naj bi se torej pojavljalo ime duhovnika, to pa je v skladu z novejshim mnenjem vechjega shtevila znanstvenikov, da naj bi se zadevne chelade v rimskem chasu ne uporabljale vech v boju, temvech le she kot kultni objekti v nekakshnih poganskih obredih.15

Vechina raziskovalcev negovskega napisa, razen nekaj izjem iz nashega jezikovnega prostora, ne obvlada slovenskega jezika. Neznanje jezika z obmochja, na katerem so bile negovske chelade najdene, so raziskovalci opravichevali s sporno trditvijo, da Slovencev v tistem chasu na tem prostoru pach ni bilo. V primeru najdbe zhe enega samega napisa iz chasa pred 6. stoletjem, ki bi ga lahko razumeli v slovenskem jeziku, bi se namrech v celoti porushila tako imenovana »priselitvena« teorija.

 

 

6. Raziskovalci negovskega napisa pri nas

 

Zhe arheolog Stane Gabrovec je svoj chlanek o negovskih cheladah iz leta 1984 zakljuchil z upanjem, da bodo nekoch nova dejstva potrdila, da gre za jezik, ki so ga govorili nosilci slovenske halshtatske kulture v tem prostoru in zato ne gre za »germansko« besedilo.16

Morda je prav to njegovo mnenje spodbudilo mnozhico ljubiteljskih raziskovalcev pri nas, da so poskushali negovski napis »kar na hitro« prebrati v slovenskem jeziku.

Med slovenskimi raziskovalci moramo posebej omeniti Mateja Bora, ki je poleg drugih starih napisov tolmachil tudi negovski napis.17 Prebral ga je kot:

HARI GASTI TE I VAI

Beseda HARI naj bi pomenila hariti oziroma pleniti, GASTI gostovati, VAI pa vojevanje. Napis je nato razlozhil kot »Pleni, gosti se ter i vojuj«. Bor je pri svojem tolmachenju prevzel sploshno uporabljeno Prosdocimijevo prechrkovanje znakov skupaj z vsemi napakami in se je tako izenachil z vsemi tistimi tujimi raziskovalci, ki niso prepoznali ochitnih napak v prechrkovanju. Tudi ni uposhteval, da bi lahko besedo HARI pri nas povezali shele z bistveno kasnejshimi turshkimi vpadi, »TE I« naj bi po njem pomenilo »ter in«, »VAI« pa »vojevanje«. Prav tako je izpustil dve chrki s konca napisa.

Vsekakor je pri tolmachenju starih napisov potrebno omeniti tudi obsezhno delo Vinka Vodopivca. Objavil je vech knjig o starih napisih, ki jih je poskushal prebrati v slovenskem jeziku.18 Med drugim je napis na cheladi Negova B prebral kot:

HARI GASTI TE I VAIIUL

To je razlozhil kot »Grabil tujce te in zmagal.« Tudi on je prevzel sploshno sprejeto prechrkovanje, vkljuchno z vsemi napakami; kar je dobil, pa je nato tolmachil celo drugache od besedila, kot naj bi bilo zapisano.19

Napis je poskushal tolmachiti tudi Anton Berlot.20 Cheprav navaja, da sta Mommsen in Corsten prvi znak v napisu prechrkovala v M, ga je sam prechrkoval v D, peti znak Y v H, sedmi znak S v Z, petnajsti znak III v J in sedemnajsti znak L v G. S tem je dobil napis o darilu Ive Jug nekemu Titu. Podobno je Dushan Shkrlep spreminjal sploshno sprejeto prechrkovanje tako dolgo, da je dobil »slovenski« napis »Ga 11+15 ja shtit gval«.21

Poleg navedenih primerov obstaja pri nas she vrsta tolmachenj negovskega napisa, pri katerih je pogosto brez utemeljitve spremenjeno prechrkovanje, dodajani in odvzemani so znaki, besedam pa je zhe ob manjshi podobnosti s slovenskim jezikom pripisan tak pomen. Vse to je oddaljevanje od metod znanstvenega raziskovanja, zagovornikom »priselitvene« teorije pa je omogochilo, da so tudi resne poskuse oznachili kot neznanstvene in tako so she tolmachenja drugih starih napisov v slovenskem jeziku izgubila verodostojnost.

 

 

7. Novo tolmachenje negovskega napisa

 

Z namenom, da bi lahko pri novem tolmachenju napisa dosledno sposhtovali nachela za zagotovitev verodostojnosti, je prikazan posnetek napisa na cheladi Negova B (slika 4) skupaj s shematskim prikazom vseh znakov, njihovo oshtevilchenje v smeri poteka pisave z desne v levo in naslednja prechrkovanja:

Prosdocimi (1), muzej KHMW (2), Egger (3) in predlog novega prechrkovanja (4). Podobno kot drugi napisi iz tistega chasa poteka tudi negovski napis zvezno, torej brez oznake presledkov med besedami. Zato so tukaj prikazani tudi presledki med besedami tako, kot so jih predlagali posamezni avtorji.

Pri Prosdocimiju je sporno prechrkovanje znakov prikazano z rdecho barvo (1), pri dunajskem muzeju KHMW so manjkajochi znaki prikazani z rdechimi chrticami (2), pri Eggerju so njegovi popravki Prosdocimija prikazani v zeleni barvi (3), podobno pa so prikazani tudi popravki pri predlaganem novem prechrkovanju (4).

Za zagotovitev verodostojnega prechrkovanja je bilo treba v predlogu (4) najprej popraviti sporni prvi znak, ki ga shtevilni raziskovalci prechrkujejo v H. Pri tem sem uposhteval dejstvo, da sta raziskovalca Theodor Mommsen in Thomas Corsten sporni znak v drugih podobnih napisih prechrkovala v M. Mommsen, nemshki zgodovinar, pravnik, politik, arheolog in prejemnik Nobelove nagrade za literaturo leta 1902, je znan predvsem po svojih raziskavah rimske zgodovine, strokovnjaki pa mu priznavajo izjemno metodoloshko doslednost. Natanchno je raziskal tudi stare retijske napise, za negovski napis pa je menil, da je bil napisan v »shtajerski pisavi«.22

V znanem napisu na posodi iz Idrije pri Bachi se zadevni sporni znak pojavi kar shestkrat, zato je primerna podlaga za ugotavljanje najustreznejshega nachina prechrkovanja. Ker so tudi pri tej posodi raziskovalci sporni znak prechrkovali v H, so morali nato napis kot po navadi tolmachiti z izmishljenimi imeni, kar je sicer najbolj preprosta, vendar seveda napachna reshitev. Nasprotno pa dobimo s prechrkovanjem prvega znaka v M tudi v napisu iz Idrije pri Bachi razumljivo besedilo v slovenskem jeziku.23 Zato bom v nadaljevanju uposhteval prechrkovanje prvega znaka v chrko M po sistemu, ki sta ga uporabljala Mommsen in Corsten.

Znak Y v negovskem napisu vechina raziskovalcev prechrkuje v chrko G, kot naj bi ustrezalo grshki pisavi, kjer se znak Y pred chrkami A, O in U izgovarja kot G. Vendar znaku Y tudi v grshkem jeziku pred E in I ustreza latinichna chrka J. Tudi cirilichni chrki Y ustreza latinichna chrka J in podobno se tudi v angleshchini chrka Y navadno izgovarja kot J. Zato bom znak Y prechrkoval v chrko J.

Chrki ST se v shtevilnih besedah schasoma zaradi lazhje izgovarjave spreminjata v ŠT. O tipichni uporabi ŠT za ST pishe zhe Franc Mikloshich pri navajanju narechja panonskih Slovencev.24 Tudi v nemshkem jeziku se chrki ST v zachetku besede izgovarjata kot ŠT, zato bom za znak v tej zvezi sprejel chrko Š.

Z uposhtevanjem presledkov, s katerimi sem petnajsti znak, to je shtevilo III, lochil od ostalega besedila, ter z dodanim presledkom med shestim in sedmim znakom, dobimo naslednji napis:

MARIJA ŠTITEIVA III IL

 

Cheprav izvira napis iz chasa rimskega imperija, pa ne gre za besedilo v latinskem, temvech v slovenskem jeziku. Najverjetneje je nastal v ilirskih enotah rimske vojske, v katerih je bil ilirski jezik dolochen kot njihov »uradni« jezik.25

Najprej je zapisano ime Marija in na njo se pisec napisa tudi obracha. Beseda ŠTIT je stara slovenska beseda za ŠČIT; slednja she danes pomeni isto v nekaterih slovanskih jezikih (npr. slovashchina, hrvashchina). Iz tega izhaja tudi beseda shtititi za shchititi.

Zapis III IL pomeni znachilno obliko oznachevanja rimskih vojashkih enot, kjer se pred okrajshanim imenom enote, v tem primeru IL za ilirsko, navaja she njena zaporedna shtevilka. V nashem primeru lahko gre za III. ilirsko legijo, kohorto, ali pomozhno enoto (auxilia, auxiliary regiment). O delovanju ilirskih enot na obmochju najdbe lahko sklepamo tudi na podlagi podatkov o rimskem zapornem zidu (Claustra Alpium Iuliarum).26

Vendar je she posebno pomembno, da sedaj vemo, kaj je bilo v tistem chasu mishljeno kot ilirski jezik.

Zato lahko napis smiselno razumemo kot:

Marija, shchitiva III. IL(irsko)

 

Pisec napisa se v svoji proshnji torej obracha na Marijo, ki je najbolj pogosta priproshnjica pred vsemi mogochimi nevarnostmi. Ob tem se pisec tudi sam postavlja v aktivno vlogo zashchitnika, saj je napis pisan v dvojini s pozivom ali proshnjo, da bi skupaj shchitila III. ilirsko. Pisec napisa je bil zato najverjetneje duhovnik, kot to domneva tudi T. L. Markey v svojem tolmachenju (»Harigasti duhovnik«). Sicer pa je bilo znanje pisanja dolgo chasa prav njihova domena. To tudi v celoti ustreza novejshim raziskavam, ki glede najdenih chelad domnevajo, da so bile v rabi samo she kot kultni pripomochki in naj bi jih nosili duhovniki. Sicer pa so v chasu nemshke zasedbe med drugo svetovno vojno kraj najdbe razumeli kot svetishche in ga kot takshnega tudi uporabljali.27

Negovske chelade se obichajno she vedno povezujejo samo s poganskimi, ne pa tudi s krshchanskimi obredi, ker je bila vloga te religije v rimski vojski doslej skoraj popolnoma spregledana. Zato med mozhnimi pisci napisa tudi ni krshchanskih duhovnikov, cheprav rezultati novejshih raziskav kazhejo, da je bilo proti koncu 3. stoletja krshchanstvo v rimski armadi celo kljuchni dejavnik pri pokristjanjevanju rimskega sveta.28

Namesto shtevilnih neobstojechih in izmishljenih imen ter neverjetnih besedil, ki se pojavljajo v tolmachenjih, je bilo mozhno zgolj z odpravo dveh napak pri prechrkovanju dobiti razumljivo vsebino v slovenskem jeziku, to je v jeziku okolja, kjer so bile pred priblizhno dvesto leti negovske chelade tudi odkrite.

 

 

8. Koliko chelad je bilo dejansko najdenih ali she en nerazumljen napis na cheladi Negova B

 

Tolikokrat obravnavani napis na cheladi Negova B v resnici sploh ni edini napis na tej cheladi. Tu sta she dva kratka zapisa, ki ju raziskovalci preprosto spregledajo, predvsem pa jima ne pripisujejo nobenega pomena (slika 5).

Vinko Vodopivec je bil eden redkih raziskovalcev, ki je skushal pojasniti tudi dodatni napis. Prebral ga je kot besedilo »Ks je ks, ks je ks«,29 cheprav gre v tem primeru za poshevno zapisane znake. To pomeni, da moramo napis razumeti kot zapis shtevilk.

Po razlichnem naklonskem kotu znakov v obeh kratkih zapisih lahko sklepamo, da sta bili shtevilki zapisani enkrat z desne v levo in drugich z leve v desno. To je bil v chasu prehoda od starejshega pisanja z desne v levo na novejshe pisanje z leve v desno pogost nachin dvosmernega zapisovanja istega besedila. Tak primer je tudi dvosmerni zapis istega besedila na posodi iz Idrije pri Bachi.30

Domnevam, da pri negovskem napisu ni bil uporabljen rimski pozicijski sistem zapisovanja shtevilk, temvech sistem, ki so ga uporabljali zhe stari Egipchani in verjetno tudi stari Slovenci.

Ob uposhtevanju tega sistema vidimo, da je bilo na cheladi Negova B dvakrat zapisano isto shtevilo. Ko znakom dolochimo vrednosti ena za znak I in deset za znak X, dobimo 1+1+10+1+1+10 = 24 in 10+1+1+10+1+1 = 24. Torej gre dvakrat za shtevilo shtiriindvajset, zapisano kot IIXIIX in XIIXII.

Ob vseh tako shtevilnih raziskavah napisa na cheladi Negova B je neverjetno, da doslej tega nihche ni prebral kot dvakratni zapis shtevila 24, niti ni tega povezal s samo najdbo. Tudi po mnenju KHMW na Dunaju je pomen teh dveh napisov she vedno nejasen. Menijo, da gre zgolj za »znake, ki pomenijo shtevilke, oznako lastnika ali proizvajalca«.31

Po odkritju negovskih chelad leta 1811 so najditelja Jurija Slachka zaslishali in po navedbah v zapisniku naj bi bil »priznal«, da je skupno izkopal shestindvajset chelad. Od teh naj bi eno takoj po najdbi razbil, mislech, da gre za zlato, dvanajst so jih zadrzhali na Dunaju, osem naj bi jih bilo v Gradcu, po ena v muzejih v Münchnu, Berlinu in Ljubljani, dve pa naj bi se »izgubili«. Vendar bi navedbo vechjega shtevila chelad od dejansko najdenih od najditelja lahko izsilili tudi zaslishevalci, saj vemo, da je za najdbo prejel le nekaj nepomembnega drobizha; che pa bi mu dokazali, da je nekaj kosov najdbe zadrzhal in skril, mu seveda ne bi bilo potrebno izplachati nichesar vech. V tem primeru je najditelj morda dejansko izkopal shtiriindvajset chelad, torej natanchno toliko, kolikor se jih je ohranilo v muzejih, pri chemer je eno chelado takoj razbil, njen ostanek pa je zavrgel.

Vendar vse do nedavna tudi tako »zanesljivo« shtevilo shestindvajset danes ne velja vech. Ob dvestoletnici najdbe leta 2011 se je namrech pojavila nova ugotovitev, po kateri naj bi bilo v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju dvanajst chelad, shest naj bi jih bilo v Univerzalnem muzeju Joanneum v Gradcu in ena v Narodnem muzeju v Ljubljani. Vsi drugi pripisi k depojski najdbi v Zhenjaku naj bi »ne bili vech nujno resnichni«.32

Torej naj bi se nenadoma ohranilo samo she devetnajst chelad, to pa ob dveh izgubljenih in eni unicheni pomeni, da naj bi jih bilo izkopanih le dvaindvajset.

Seveda bi bilo zanimivo izvedeti, kateri dve cheladi naj bi nenadoma dodatno izginili in kakshni so bili za to dejanski vzroki. Morda pa se bomo od prvotno ugotovljenih 26 in danashnjih 22 izkopanih chelad konchno ustavili pri shtevilu 24, kot je bilo to pred davnim chasom zhe natanchno zapisano na cheladi Negova B.

Izgleda, da so imeli pred skoraj dvema tisochletjema znatno boljsho evidenco o svojem premozhenju, saj so shtevilo zakopanih chelad kar dvakrat natanchno zapisali na cheladi Negova B. Nasprotno pa se sedaj zhe dve stoletji prepiramo o vprashanju, koliko chelad je bilo odkopanih, in nich ne izgleda, da bi se o tem lahko zhe kmalu sporazumeli.

 

9. Kdaj je nastal negovski napis

 

Kdaj je nastal najpomembnejshi napis v okviru negovske najdbe s trenutno znanimi metodami ni mozhno ugotoviti. Tako nekateri raziskovalci she vedno enachijo chas nastanka napisa kar s chasom izdelave chelad. To seveda ni verjetno, saj gre pri negovski najdbi za zelo razlichne bronaste chelade, pri katerih se zhe samo chas izdelave med njimi razlikuje v razponu dvesto let (od 550 do 350 let pred nashim shtetjem).33

Ob predpostavki, da je bilo njihov skupno shtevilo zapisano na cheladi Negova B, je popolnoma nemogoche, da bi napis nastal ob izdelavi, ampak shele takrat, ko so bile chelade zhe zdruzhene v kakshen skupni namen. Dejstvo je, da se najdeni tip chelad zhe dolgo ni vech uporabljal v bitkah, ampak je veljal le she kot kultni predmet ob raznih verskih obredih. Do take ugotovitve so prishli zhe shtevilni raziskovalci po svetu, enaka teza pa je zastopana tudi v gradivu, ki ga je ob dvestoletnici najdbe pripravil muzej v Gradcu.34 Eden od vzrokov, da so pri tem mishljeni predvsem poganski, ne pa tudi krshchanski obredi, je v neuposhtevanju izjemno mochne vloge, ki jo je ta chas zhe imelo krshchanstvo v rimski vojski.

Paul Reinecke umeshcha nastanek napisa v obdobje rimske okupacije Alp med leti 12 do 15, Rudolf Egger pa v chas ilirsko-panonske vstaje med leti 6 do 9 n. sht. Ocene o nastanku napisa se torej med seboj razlikujejo kar za vech kot pol tisochletja, che uposhtevamo, da so nekateri raziskovalci menili, da naj bi napis nastal zhe ob izdelavi chelad. Slednje mnenje je danes vedno bolj osamljeno in je torej treba chas nastanka napisa ugotoviti po njegovi vsebini.

Predlozheno tolmachenje napisa omogocha sedaj precej boljsho oceno o chasu njegovega nastanka, saj ga je treba umestiti v chas, ko se je krshchanstvo zhe prichelo uveljavljati v rimski vojski. Kot lahko vidimo (slika 6), je krshchanstvo na nashem obmochju obstajalo zhe pred letom 325. S tem so povezane tudi proshnje Mariji kot zashchitnici, kar je bilo she kako potrebno predvsem v vojashkih enotah.

Gnostichni Berlinski kodeks (Berlin Codex)35 iz chasa najzgodnejshega krshchanstva, ki vkljuchuje tudi Evangelij po Mariji, naj bi nastal zhe pred letom 160 n. sht. Tako bi se ime Marije kot zashchitnice lahko zanesljivo pojavljalo v napisih zhe kmalu po tem chasu.

Omenjeni evangelij naj bi bil prvotno napisan v kopski pisavi in kasneje preveden v grshki jezik. Ker so se vojashke enote pogosto premikale med Afriko, Malo Azijo in Evropo, so bili pripadniki legij zanesljivo dobro seznanjeni z verovanji, ki so bila prisotna v teh krajih. Fragmenti kodeksa so bili najdeni konec 19. stoletja v Egiptu, prvi prevod besedila v nemshki jezik je bil objavljen leta 1955, najnovejshe dopolnitve o najdbi pa so bile objavljene leta 1983. Glede na chas, v katerega umeshchamo napis, se je Marija tedaj zhe zanesljivo pojavljala kot priproshnjica.

Sicer pa prof. Ivan Zika meni, da se je krshchanstvo v nashih krajih razshirilo zhe v 2. stoletju n. sht., ob koncu 4. stoletja pa naj bi zajelo zhe vechino prebivalstva.36 Prav tako tudi zgodovinar Bogdan Kolar ugotavlja, da je bilo krshchanstvo na nashih tleh prisotno zhe dolgo pred razglasitvijo verske svobode v rimskem cesarstvu, to je pred letom 313, o chemer »govorijo materialni ostanki in tudi kakshni pisni viri«.37 To so potrdila tudi arheoloshka izkopavanja leta 2018 na Gosposvetski cesti v Ljubljani.

Med drugim bi lahko napis umestili v chas rimskega cesarja Trajana Deciusa,38 ki je vladal od leta 249 do 251 in je veljal za zashchitnika ilirske vojske.39 Uposhtevali bi lahko prehod oznachevanja rimskih legij, kohort in auxilij (auxiliary regiments)40 na sistem z imeni in dodanimi shtevilkami I, II in III.41 Vsekakor pa je napis nastal v chasu, ko je krshchanstvo zhe dobilo odlochilno vlogo v rimski vojski in s tem tudi v vsem Rimskem imperiju.

Chas, ko so bile chelade zakopane, bi lahko povezali z nevarnostjo ob barbarskih vdorih na ozemlje najdbe, kot tudi z notranjimi verskimi spopadi, do katerih je v okviru rimskega imperija pogosto prihajalo. She v chasu, ko je v imperiju zhe prevladovala krshchanska vera, se je dogajalo vrachanje k chashchenju starih rimskih bogov, spremljano s krvavimi verskimi boji. Predvsem pa lahko upravicheno sklepamo, da je slovenski napis nastal v chasu pred 6. stoletjem n. sht., torej dolgo chasa pred tem, ko naj bi se bila »primitivna slovanska plemena« priselila na svoje danashnje ozemlje.

 

 

 

 

 

Slika 1. Negovska chelada 42

 

 

 

 

 

Slika 2. Oznaka kraja najdbe v Benediktu

 

 

 

 

 

Slika 3. Chelada shtevilka 22 oziroma Negova B

 

 

 

 

 

 

  

17

16

15

14

13

12

11

10

9

8

7

6

5

4

3

2

1

(0)

M

L

I

H

A

V

I

E

T

I

T

S

A

G

I

R

A

H

(1)

 

-

-

-

A

V

I

E

T

I

T

S

A

G

I

R

A

H

(2)

 

L

I

III

A

V

I

E

T

I

T

S

A

G

I

R

A

H

(3)

 

L

I

III

A

V

I

E

T

I

T

Š

A

J

I

R

A

M

(4)

 

Slika 4. Napis na cheladi Negova B

 

 

Shtevilke v oklepaju pomenijo:

(0) oshtevilchenje znakov

(1) prechrkovanje po Prosdocimiju

(2) prechrkovanje po KHMW na Dunaju

(3) prechrkovanje po Eggerju

(4) prechrkovanje po avtorju (M. Shtruc)

Shtevilke v oklepaju pomenijo:

(0) oshtevilchenje znakov

(1) prechrkovanje po Prosdocimiju

(2) prechrkovanje po KHMW na Dunaju

(3) prechrkovanje po Eggerju

(4) prechrkovanje po avtorju (M. Shtruc)

 

 

 

 

Slika 5. Dodatna kratka napisa a cheladi Negova B

 

 

 

Spread of Christianity to AD 325   Spread of Christianity to AD 600

Slika 6. Razshirjenost krshchanstva do leta 325 in do leta 600 po n. sht. 42

 

 

 

 

 

1 Po uveljavitvi krshchanstva na nashih tleh so bili shtevilni toponimi, ki so izvirno opisovali krajevne znachilnosti in s tem dolga stoletja prebivalstvu olajshevali orientacijo v prostoru, nadomeshcheni z imeni krshchanskih svetnikov.

2 Milan Shtruc: Najvechja zmota v evropski zgodovini; Revija SRP, shtev. 135/136, strani 172-180.

3 Janez J. Shvajncer: Chelade; katalog, Posavski muzej Brezhice, Brezhice 2008, stran 20.

4 Kunsthistorisches Museum, Wien.

5 Stane Gabrovec: Shljemovi iz Zhenjaka u Slovenskim Goricama; v katalogu: Kelti i njihovi suvremenici na tlu Jugoslavije; Narodni muzej v Ljubljani, 1984, stran 26.

6 Gabrovec (1984), stran 26.

7 Carl Johan Sverdrup Marstrander (1883-1965) je bil norveshki lingvist ter raziskovalec keltske in etrushchanske kulture.

8 V. M.: Skrivnosti Benedikta; Demokracija, 50/2004.

9 »V severni Sloveniji lahko tako ugotovimo, da lezhi vechina gomilnih grobishch iz prazgodovinskega in rimskega obdobja severno od ceste Celea – Poetovio – Savaria, gostota gomil pa je najvechja v osrchju Slovenskih goric.« Ivan Tushek: Arheologija v obchini Benedikt, Stopinje zhivljenja, zbornik obchine Benedikt, 2004, stran 46. »Ugotovimo lahko, da po ohranjenih najdbah vechina gomilskih grobishch pripada rimskemu obdobju«. Isto, stran 59.

10 Rudolf Egger: Die Inschrift des Harigasthelmes; R. M. Rohrer, Dunaj, 1959.

11 Gabrovec (1984), stran 26.

12 Gabrovec, (1984), stran 27.

13 Inschrift »harigastiteiva« nennt den vermutlich germanischen Namen Harigast(i) und zählt damit zu den ältesten bekannten germanischen Sprachdenkmälern. »Teiva« ist wahrscheinlich als zweiter Name desselben Mannes zu deuten.” https://www.khm.at/objektdb/detail/65446/; Povzeto 27. 11. 2017 ob 23,50.

14 Negau helmet, wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Negau_helmet

15 Mnenje, da naj bi se najdene negovske chelade uporabljale kot kultni objekti v poganskih obredih, je v filmu ob 200. obletnici najdbe predstavila tudi skupina avstrijskih raziskovalcev (Ans Licht gebracht; Universalmuseum Joanneum, Gradec, 2013).

16 Gabrovec (1984), stran 28.

17 Matej Bor: Jezik, ki govori tudi danashnjemu Slovencu ; Delo, 22.8.1985.

18 Vinko Vodopivec: Starejsha slovenska etnogeneza, 2010, Jezikovni temelji starejshe slovenske etnogeneze, 2010, in Slovenci praprebivalci Evrope, 2012, vse v zalozhbi Jutro, Ljubljana.

19 Vinko Vodopivec: Jezikovni temelji starejshe slovenske etnogeneze ; Zalozhba Jutro, Ljubljana, 2010, stran 167.

20 Anton Berlot: So bili Etrushchani Slovani? ; Zalozhba Lipa, Koper, 1984, stran 167

21 Dushan Shkrlep: Vojnozgodovinski zbornik, sht. 34/2009, stran 4.

22 »His work is distinguishd by great methodological care. / ... / Mommsen succeded in correctly discriminating between different alphabets, among them a »Swiss alphabet« in the West, an alphabet of Padua/Este, as well as a »Styrian alphabet on the Negau helmets.« Modern research on the Raeti and Raetic, http://www.univie.ac.at/raetica/wiki/Modern_research_on_the_Raeti_and_Raetic; Povzeto 30. 11. 2017 ob 13:30.

23 Milan Shtruc: Novo tolmachenje negovskih napisov ; Vojnozgodovinski zbornik, shtevilka 32, Logatec 2008, stran 13, in Revija SRP, shtevilka 137/138, februar 2018, strani 151 – 164. Ustrezno slovensko besedilo je v tem primeru »Materi v gomilo« oziroma »Materi v pomoch«.

24  Franc Mikloshich, Staroslovensko oblikoslovje v paradigmah z besedili iz glagolishkih virov, Dunaj, 1874, Gospa Sveta, Zbornik, uredil Peter Amalietti, Ljubljana, Amalietti & Amalietti, 2017, stran 37.

25  »Po Vegeciju naj bi bile plumbatae posebno orozhje dveh ilirskih legij (Legio I Iovia, Legio I Herculia) ki so ju kot elitni enoti angazhirali v razlichnih delih imperija. Z njunimi premiki se v precejshnji meri pokrivajo tudi arheoloshke najdbe. Najvechja koncentracija je v severovzhodni Italiji, zahodni Sloveniji, Britaniji ...«, Claustra Alpium Iuliarum, Inshtitut Ivan Michler, Ljubljana, 2014, Jure Kosetich: III. Topografski in arheoloshki pregled, stran 95.

26  List of Roman auxiliary regiments, List of auxilia ethnic regimental names: »Name: Illyricorum; Native language: Illyrian.« http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Roman_auxiliary_regiments.

27  Negau helmet: http://en.wikipedia.org/wiki/Negau_helmet in V novi luchi / Ans Licht gebracht; Katalog, Universalmuseum Joanneum, Gradec, 2013.

28  Podobno velja celo za Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju.

29  Vodopivec (2010), stran 167.

30  Milan Shtruc (2008).

31 Po novejshih ugotovitvah naj bi shlo pri prvotnem vztrajanju na shestindvajsetih najdenih cheladah za nezanesljivo trditev. »Danes je dvanajst chelad v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju, shest chelad v Univerzalnem muzeju Johanneumu v Gradcu in ena chelada v narodnem muzeju v Ljubljani. Vsi drugi pripisi chelad k depojski najdbi v Zhenjaku niso nujno resnichni.« V novi luchi / Ans Licht gebracht; Katalog, Universalmuseum Joanneum, Arheoloshka dedishchina slovenske Shtajerske iz Univerzalnega muzeja Joanneum, Urednica: Barbara Porod / Prevod: Blazh Slana / Gradec, 2013.

32  V novi luchi (2013).

33  Izsledki zadnjih arheoloshkih raziskav na obmochju nekdanje Emone dokazujejo, da je bilo krshchanstvo na nashih tleh prisotno celo zhe precej pred tem chasom.

34  http://en.wikipedia.org/wiki/Berlin_Codex.

35  Ivan Zika: 750 let mesta Kamnika, stran 25.

36  Zgodovinar dr. Bogdan Kolar o koreninah krshchanstva na Celjskem, Druzhina, 1. 1. 2017, stran 8.

37  Traian Decius, Genius Exercitui Illyriciani, torej Trajan Decij, zashchitnik ilirske vojske; Göbl, Robert: Die Münzprägung des Kaisers Aurelianus (270/275), Österreichische Akademie der Wissenschaften, Dunaj, 1993.

38  http://en.wikipedia.org/wiki/Decius; http://www.wildwinds.com/coins/ric/trajan_decius/i.html; http://www.romanarmy.com/cms/content/view/16/114/1/1/;  /?/

39  Bogdan Kandus: Rimski legijski novci, Numizmatichni vestnik, sht. 34, NDS, Ljubljana, 2008, stran 219.

40  Legions of the Imperial Roman Empire, http://www.legionxxiv.org/legionshist/, posodobljeno 12.8.2004; povzeto 30.11.2017 ob 16:50.

41  Negovska chelada z napisom HAR 1 GAST 1 TEIV A 111 1 L. Umetnostno zgodovinski muzej Dunaj, https://www.khm.at/objektdb/detail/65446/ ; https://balkancelts.files.wordpress.com/2014/03/neg-b.jpg

42  Razshirjenost krshchanstva do leta 325 in do leta 600 po n. sht.

https://en.wikipedia.org/wiki/Christianity_in_the_4th_century

 

 

English