Lives Journal 13

Stane Wakounig

 

NEKAJ GROSHEV UPANJA

 

ROZHE

 

Za god mi jih je prinesla.

Z rjave mize

so me pozdravljale toplo

rozhe sonchnorumene.

»O, saj godujem!«

Veselje me je obshlo.

Stopil sem blizhe.

Vsak listich je vzdrgetal,

ko sem jih pobozhal

rahlo, s tresocho roko.

Chudezhno dehteche

medeno zhivljenje

v teh cvetih

je skrito bilo.

Godovni dan je minil

s tem cvetjem na mizi.

Ko pa stopim zdaj v sobo,

vidim vedno potrt,

kako poveshajo rozhe glave,

kako se listi zvijajo vase,

kako se zajeda vanje obup,

kako chakajo samo she na smrt.

 

 

 

HOTEL BI

 

Hotel bi,

moral bi,

a ne gre.

Stisnil bi pest,

udaril bi,

a ne morem skrchiti dlani.

Tekel bi,

pa so mi noge tezhke ko svinec.

Krichal bi,

a nimam besed.

Jokal bi,

pa nimam solza.

Molil bi,

a ni v prsih Boga.

 

Moje misli hitijo,

kakor nekdaj berachi

od praga do praga

in si zhelijo

samo koshchka miru,

prosijo samo pozhirka sreche –

tople domachije.

 

 

 

OBUP

 

Obupal je,

a bil je she mlad.

Ni vedel pocheti

nichesar s svojim obupom.

Zato je zachel spet upati.

Upal je,

da bo obupal

nad svojim obupom.

 

 

 

VBOGAJME

 

Srechal sem chloveka,

ki je prosil vbogajme

ob cesti.

 

Ustavil sem se,

pogledal v moshnjo

svojih besed,

pobrskal po nji,

nabral iz nje

nekaj groshev upanja

in jih porinil

v njegovo izstradano roko.

 

Vstal je.

Oprl se je

na bergle

in odtopotal.

Z groshi upanja v srcu?

Spet zhivljenju naproti?

 

 

 

NESRECHA

 

Luzha krvi

krichi proti nebu.

Prazna karoserija miruje

v cestnem jarku.

Ukrivljena plochevina,

razpokan, popraskan lak

se topo razkazuje

plahim pogledom.

 

Ljudje so se razshli.

 

Pochasi,

sposhtljivo se blizha

v oguljeni, zeleni monduri

cestni pometach,

da bi zabrisal z metlo

boleche spomine.

 

 

 

STANE WAKOUNIG (1946, Zhelezna Kapla / Eisenkappel), avstrijsko-koroshki slovenski pesnik, uchitelj. Matura na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu (1966), shtudij bogoslovja, nato pedagogike, oboje v Celovcu. V svojih pesmih s preprostim, a prefinjenim posluhom belezhi drobna, a pomenljiva vsakdanja dozhivetja v neposrednem okolju.

(op. ur. I. A.)

 

 

 

English