Lives Journal 14

Milan Shtruc

 

SRECHNO NOVO LETO 3242 LJUBLJANSKE DOBE

Ljubljana je starejsha od Rima

 

Verjetno je malo narodov na svetu, ki bi svojo zgodovino tako potvarjali v lastno shkodo, kot se to dogaja pri nas.1 Amerishki Slovenec dr. Edi Gobec zatrjuje, da je treba vzroke za to iskati v slovenski viktimizaciji, zaradi katere je pri njenih zhrtvah vsaka omemba zgodovine ali drugih dejstev, ki se ne skladajo z ustaljenimi stereotipi, sprejeta s skepso ali celo s posmehom.2 Podobno velja tudi za mite in legende, ki so sicer pomemben del vsakega narodnega izrochila in identitete.

Tudi najstarejsha grshka in rimska zgodovina sta v velikem delu sestavljeni iz mitov in legend, med katerimi je grshka legenda o Jazonovi ustanovitvi Emone povezana tudi z nashimi kraji.3 Danes vemo, da so se shtevilne mitske zgodbe pogosto izkazale za opise resnichnih dogodkov iz daljne preteklosti, ki so bili olepshani z mitoloshkimi dodatki, verjetno tudi zato, da so s tem zgodbe postale zanimivejshe.

Starodavna zgodba pripoveduje, da naj bi v trinajstem stoletju pred nashim shtetjem t. i. Argonavti pod vodstvom Jazona iz Tesalije s kraljichno Medejo in z zlatim runom zbezhali iz Kolhide. Potovali naj bi po Donavi, Savi in Ljubljanici ter od tu nadaljevali pot do Jadranskega morja.4 Za to mozhno plovno pot naj bi Jazonu povedal njegov prijatelj Argos. Sicer pa naj bi bila argonavtska plovna pot dejansko odprta celo vse do 18. stoletja.5

Kar precej dejstev dokazuje, da v primeru Jazonove Emone ne gre za popolnoma izmishljeno zgodbo. Tako na primer starodavni opis poti Argonavtov prek nashega ozemlja za tisti chas neverjetno natanchno opisuje geografske znachilnosti, med katere zanesljivo sodijo znamenita Postojnska vrata, ki she danes najustrezneje povezujejo shiroko celinsko obmochje z Jadranskim morjem.

Podrobno o tem potovanju pishe Edvard Brown v svoji knjigi Kratko porochilo o nekaj potovanjih na Madzharsko, Srbijo, Bolgarijo, Makedonijo, Tesalijo, Avstrijo, Shtajersko, Koroshko, Kranjsko in Furlanijo iz leta 1673. Po Brownu so Argonavti svojo plovno pot zacheli v kraju Argos Pelasgicum v Tesaliji, pluli po rekah Ister (antichno ime Donave), Savi in Ljubljanici ter se ustavili na Kranjskem. Avtor pravi, da je med svojim potovanjem od Dunaja na Shtajersko, Koroshko, Kranjsko, v Furlanijo in Benetke obiskal tudi glavno mesto Kranjske, slavno zaradi tega, ker so ga ustanovili Argonavti. Tako naj bi na svojem potovanju obiskal mesto njihovega odhoda iz Tesalije, kot tudi kraj njihovega pristanka, to je Ljubljano.6 Avtor je preprichan, da naj bi Emono oziroma kasnejsho Ljubljano ustanovili Argonavti leta 1223 pred nashim shtetjem, cheprav vechina drugih virov navaja leto 1222 kot letnico ustanovitve tega mesta.7

Tudi bizantinski cerkveni zgodovinar Sozomen ustanovitev prvega naselja na obmochju Emone pripisuje Jazonu in Argonavtom. Ti naj bi v 13. stoletju pred nashim shtetjem pripluli po Savi in Ljubljanici. Blizu izvira Ljubljanice naj bi naleteli na barje in veliko jezero, kjer je zhivela mogochna mochvirska poshast. To naj bi Jazon v junashkem boju premagal in naj bi zato Ljubljana kot svoj zashchitni znak dobila zmaja. Ob tem je zanimivo, da she danes ne vemo, kakshna naj bi bila odrasla oblika chloveshke ribice iz postojnskega podzemlja. O tej lahko she vedno samo ugibamo, saj dejansko nikoli ne dosezhe svoje odrasle oblike.

Argonavti naj bi se ustavili tudi ob izviru Ljubljanice pri danashnji Vrhniki. Tam je bilo v antichnih chasih pomembno pristanishche, o chemer pricha tudi ime Nauport oziroma Nauportus, kot naj bi Vrhniko poimenovali zhe Argonavti. Ime naj bi sestavljali grshka beseda nays »ladja« in latinska beseda portus »pristanishche«..8 Argonavti naj bi tukaj ladjo razstavili, prenesli po kopnem do obale in nato nadaljevali pot v dezhelo Italikov.9

Tudi ime mesta Emona ni izbrano nakljuchno, saj je bil Jazon v zgodbi o Argonavtih rojen v antichni provinci Emonia v Tesaliji, v danashnji Grchiji. Gre torej za precej logichno povezavo, po kateri naj bi Jazon novoustanovljeno naselje poimenoval Emona po imenu svojega rojstnega kraja.

Legenda o Argonavtih je bila v nashih krajih she dolgo chasa mochno prisotna, argonavtska ladja je bila upodobljena v grbu Ilirskega kraljestva (ustanovljeno 1816, v Avstrijskem cesarstvu), sedaj pa je v grbu Obchine Vrhnika.

Danes le redko kdo ve, da so Ljubljanchani poleg sploshno sprejetega shtetja let po Kristusi she do konca 19. stoletja shteli leta tudi po »ljubljanski dobi« oziroma od ustanovitve Emone dalje. Takshen nachin shtetja ni bil nobena posebnost, saj so tudi Rimljani svoje shtetje let utemeljili na legendi o ustanovitvi Rima, pogosto pa so za zachetek shtetja uporabili kar nastop vladavine katerega od svojih vladarjev. Obchasno se je podoben nachin uporabljal tudi kasneje. Tako je na primer nekaj chasa celo v Franciji kot izhodishche za shtetje let veljal zachetek francoske revolucije oziroma padec Bastilje.

Pri nas smo doslej po nepotrebnem iz zavedanja izrinili shtevilne mite in legende, ki bi lahko pomembno obogatile razumevanje nashe lastne preteklosti. Tudi v tem odnosu do mitske preteklosti se nashe okolje razlikuje od shtevilnih drugih, kjer mitologija pomeni pomemben del identitete in narodnega zavedanja.

Dodatna zanimivost v zvezi z Jazonovo Emono je bil napis na kamniti ploshchi, vzidani v steno stare zhupnijske cerkve Sv. Roka v ljubljanskih Dravljah. Zhal se je kasneje ploshcha po neki obnovi ali ob gradnji nove cerkve »izgubila«. Iz napisa na njej izhaja, da je bilo pri nas she v 17. stoletju v veljavi tudi rachunanje let po »ljubljanski dobi«. O tej ploshchi je pisal zhe Janez Vajkard Valvazor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer pravi: »Na predlog ljubljanskega kanonika Dolinarja so se zaobljubili ljubljanski gospodje in draveljska soseska, da bodo sezidali cerkev sv. Roku v chast. Kuga je takoj prenehala tako odsekano, da niti en chlovek ni vech za to boleznijo umrl. Zidanje so zacheli she v istem letu in v vechen spomin zaznamovali steno cerkve s temle napisom: ‘Divo Rocho ad depellendos epidemicae morbos’«.10

Ker je Valvazor vsebino napisa navedel le delno, je zhupnik Lojze Shtrubelj v svoji knjigi predstavil ves napis s prevodom iz latinskega v slovenski jezik: »Svetemu Roku, od Boga odbranemu zavetniku, da bi odganjal nalezljive bolezni: ne samo v njegovo chast zaradi zaobljube, da se bo tu v Dravljah sezidalo svetishche, ko je istotam l. 1644 razdivjano kugo pomiril, pogasil in zatrl, marvech tudi vso provinco Kranjske dezhele od kuge, ki je po Shtajerskem, Koroshkem, Hrvashkem in Gorishkem prav do sosednjih meja zhe tretje leto divjala in morila, otel, reshil in obvaroval, izkazuje svojemu zavetniku za mero in dokaz nebeshke mochi in chloveshkega upanja, pa tudi poznemu rodu v priporochilo mesto Ljubljana. Krshchanske dobe 1682, kar je ljubljanske dobe 290411

Po tem nachinu shtetja je Ljubljana torej znatno starejsha od Rima. Ker pa gre v obeh primerih za legendo, je vprashanje, zakaj naj bi bila tista o argonavtski ustanovitvi Emone manj »verodostojna« od tiste o ustanovitvi Rima, ki naj bi ga leta 653 pred n. sht. ustanovila dvojchka Romulus in Remus, zapushchena sinova boga Marsa, ki ju je dojila in vzgojila volkulja.12

Zanimivo, da so si mnogi Ljubljanchani she vse do pred nekaj vech kot stoletjem voshchili novo leto tudi po ljubljanskem nachinu shtetja let.13 Ker letu 2020 po nashem shtetju ustreza leto 3242 po ljubljanskem shtetju, si lahko nedvomno zazhelimo ne le Srechno novo leto 2020, ampak tudi Srechno novo leto 3242 po ljubljansko.

 

Translated by author

 

 

1 Eno takih ponarejanj je tudi »ugotovitev«, da se je slovenski narod leta 1991 iz naroda prelevil v nacijo. Ni jasno, za kakshno »levitev« naj bi shlo, saj je nacija samo tujka z istim pomenom; France Verbinc: Slovar tujk, Cankarjeva zalozhba v Ljubljani, 1968, str. 471.

2   Slovenian American TIMES, Leon von Caprivi, State Chancellor of Germany; Vol. VI, str. 6, by Edward Gobetz: »As such, they have sometimes been stereotyped by writers, journalists and politicians of dominant nations as a “people without history; … As anyone familiar with the consequences of victimization will easily understand, as victims of suchstereotypes, quite a number of Slovenians have frequently humbly accepted them...«

3 Leta 2015 smo v Ljubljani proslavljali 2000-letnico ustanovitve Emone. Leto ustanovitve mesta naj bi temeljilo na zelo skromnih ostankih dveh kamnitih ploshch, ki naj bi po sestavitvi potrjevali, da je bilo takrat v Emoni zgrajeno obzidje (murum). Fragmenta izvirata iz razlichnih ploshch, ki sta bili najdeni na razlichnih lokacijah, izvirata iz razlichnih kamnolomov, razlichna je velikost chrk, presledki med vrsticami so razlichno veliki in razlichni sta tudi obliki obrobnic. Seveda pa tudi po sestavitvi obeh fragmentov besede murum ni mozhno najti.

4 Wikipedija poimensko navaja 85 chlanov argonavtske posadke, ki naj bi pluli z Jazonom; Argonauts, http://en.wikipedia.org/wiki/Argonauts, zadnja sprememba 1.1.2015 ob 15:14.

5 Tadej Bratok: Ljubljanica, Tisoch obrazov zelene reke, (iz chlanka, str. 23-24).

6 Bozhidar Jezernik, Potopis Edwarda Browna o Ljubljani iz leta 1673; Ljubljana, glasilo mestne obchine, nov.dec. 2004, str. 54-55.

7 Edvard Brown v Kratkem porochilu o nekaj potovanjih ... kot leto ustanovitve Emone navaja leto 1223, medtem ko vechina drugih virov navaja leto 1222 pred n. sht. Tako je bilo med drugim zapisano tudi na ploshchi iz draveljske cerkve. Podobno ustanovitev Emone v chas 1222 let pred n. sht. umeshcha tudi Janez Ludvik Schönleben v svojem delu o Emoni iz leta 1674.

8 Vrhnika, Wikipedija, http://sl.wikipedia.org/wiki/Vrhnika#Prazgodovina_in_antika; zadnja sprememba 17.1.2015 ob 21:42.

9 Emona, http://sl.wikipedia.org/wiki/Emona, zadnja sprememba 16.12.2014 ob 10:42.

10 Janez Vajkard Valvazor: Slava Vojvodine Kranjske, II. zvezek, knjiga 8, stran 820.

11 Lojze Shtrubelj: Dravlje, iz starih korenin novo drevo; Zhupnijski urad Dravlje, Ljubljana, 1981, stran 18 (poudarjeni del besedila po izboru M. Sh.).

12 »It is said that Romulus and his twin brother Remus, apparent sons of the god Mars and descendants of the Trojan hero Aeneas, were suckled by a she-wolf after being abandoned, then decided to build a city … (653 BC)«, History of Rome, Wikipedija, zadnja sprememba 29.12.2018 ob 23:01.

13 Marjeta Shterbenc: Prebujena krajevna zavest v Dravljah; Glasilo mestne obchine Ljubljana, Chetrtne skupnosti, ChS Dravlje, stran 58. 

 

 

English