Lives Journal 14

Peter Amalietti

 

EVTANAZIJA

 

V prvinski druzhbi, ko je bil chlovek she naravno bitje, je bila tudi smrt del zhivljenja narave, vse betezhne, bolehne in ostarele so namrech pobrali zimski mraz, pomladna lakota in poletne vrochine, tiste, ki so slabshe slishali ali videli, pa so hitro pospravile zveri. Za preostale, ki so prezhiveli vse te nevarnosti, vendar so bili svojemu rodu le she v nadlego, saj od njih ni bilo vech nobene koristi, pa so imela starodavna ljudstva obichaj, da so ti sami odshli nekam v samoto, kjer so pochakali na smrt zaradi lakote, mraza in zveri, ne nujno prav v tem vrstnem redu. Japonski staroselci, imenovani Ainu, so na primer gojili lep obichaj, da je sin svojo ostarelo mater v koshari odnesel na vrh gore in jo tam prepustil njeni usodi. Japonci evtanazije sicer najbrzh sploh niso nikoli niti prepovedali, saj po izrochilu negujejo lepo navado, imenovano harakiri, ki velja za dostojanstveni in chastni samomor, kakrshna je v resnici tudi evtanazija oziroma blaga smrt, kot jo je poimenoval nash pisatelj Miha Remec.

Nomadska ljudstva so ob pomladni selitvi v starem taboru pustila odpisane starce in starke, vse drugo pleme pa je odshlo na nove pashnike. Ostareli in oslabeli ribichi iz Tihega oceana in tudi drugod so imeli obichaj, da so se s svojim cholnom odpeljali na svojo poslednjo vozhnjo brez vrnitve, prej pa so se poslovili od druzhine in vseh sovashchanov.

Tudi Indijci so dolga tisochletja ob smrti porochenega moshkega z njegovim truplom vred sezhgali tudi zhivo vdovo, kar je zagotovo zelo bolecha oblika evtanazije. Zelo priljubljen evtanazijski postopek so rimski cesarji radi predpisovali svojim politichnim nasprotnikom, po katerem so se po zadnji vecherji v prijateljskem krogu obsojeni izbranci ulegli v domacho kopel, polno vroche vode in dishav, in si nato prerezali zhile na obeh zapestjih. To menda nebolecho smrt so v zgodovini uporabljali tudi pri shtevilnih avtoevtanazijah.

Sproshcheni odnos do umiranja in smrti je spremenila shele krshchanska vera, ki je zaradi nachela svetosti zhivljenja strogo prepovedala samomor in zaradi tega nachela she danes nasprotuje splavu, cerkev pa je obenem zachela tudi shiriti sploshni strah pred smrtjo, po njenem uchenju je namrech za vse greshnike (kdo pa to ni?) smrt zachetek posmrtnega obstoja v peklu. To je vsekakor she en dober razlog, da si chlovek zheli dolgozhivosti. Kadar pa se zaradi bolezni in skrajne betezhnosti zhivljenje kronichnega in odpisanega bolnika spremeni v pravi pekel, bi moral imeti pravico do nebolechega konca oziroma blage smrti. Podobno etichno vprashanje je prinesla sodobna medicina, ki zdaj zmore ohranjati pri zhivljenju bolnika v komi in pripetega na umetna pljucha.

 

 

English