Lives Journal 14

Rajko Shushtarshich

 

TRIVIALNA STRUKTURA ZAVESTI

 

Izbrani odlomek – dopolnitev knjige Janezovo razodetje, Zgodbe o Pilatu (za tretjo izdajo) je primeren uvod v tako stanje zavesti, ki pripravi duha na neko drugachno komunikacijo, drugachno od vsakdanje, ki smo je sicer vajeni v pogovoru med ljudmi, in tudi drugachno, ki smo je vajeni v razpravah, traktatih, esejih ali zgolj chisti poeziji. Drugachnost je v tem, da tekst ne more biti niti chisto pesnishko svoboden, ker je duhovno voden, niti le racionalno shematichen, ker shematiko presega. Che zanemarimo ekspresivni nivo, potem komunikacija izgubi zhivost. Che pa zanemarimo shematskost komunikacije, potem duh zatava v svobodne asociacije chustev, obchutenj in izgubi nivojskost in smer, ki je v teh tekstih bistvena.

Duha ne velicha, ne vodi ga v smeri proti nedoumljivemu, neizmernemu, neskonchnemu, absolutnemu, cheprav je to njen smisel in smoter. Misel se ustavi, izgubi se; vrednote, ideje ne transcendirajo k absolutu, ne vodijo v najgloblji mogochi pogovor v sebi, ne vodijo k Bogu. Komunikacija z Bogom ali pa z najglobljim v sebi, kakor hochete, je po svojem bistvu intimna molitev, meditacija, dojemanje nedoumljivega. Ni torej presenetljivo, da jo je tako tezhko dojeti, she tezhe izraziti, in she tezhe podozhiveti drugemu. Alegorije so v bistvu shifrirano dozhivetje, njihovo deshifriranje pa za globljo komunikacijo ne zadoshcha, ker ta je neposredna, je pogovor duha z duhom, zapis pa je le korelat ali srednik te komunikacije.

 

Simbolichno pa lahko molitev, to najglobljo komunikacijo, ki je chloveku mogocha, mnogo bolje, globlje in lepshe izrazimo. Lahko bi rekli o molitvi tole:

Ranjeni (ishchochi, vprashujochi, prosechi ...) um se obrne k Bogu s proshnjo, da ga uredi, potolazhi, umiri... On ni nikoli molil dvakrat enako, zanj je molitev pogovor z Njim.

Na pragmatichnem nivoju pa to pomeni seveda nekaj chisto dugega, nekako tole:

Beg od zhivljenja, ko subjekt zapade v tako stanje uma, v katerem je skrajno izgubljen, prizadet; drugache recheno:

zmedeni, prizadeti um se obrne v iracionalno mishljenje; grobo recheno pa: versko zblazni in ni mu pomochi od zemeljske mochi.

 

Vsaka razlaga (globinsko) nivojske ali vertikalne strukture, tako teksta kot tega, kar ta izrazha, je v bistvu njegovo razteleshenje. In enako velja za horizontalno ali ravninsko strukturo zavesti. »Zakaj potem to sploh pochnem?« me boste upravicheno vprashali. To pochne razum in ne dá miru, dokler nechesa ne razume in tako onemogocha globlje dojetje. Moj namen je torej razchleniti strukturo ezoterichnega teksta, v nashem primeru se to nanasha na knjigo Janezovo razodetje, z namenom, da bi to razteleshenje chimprej pozabili in tako morda presegli shematichnost v neposrednejshi komunikaciji. Zato bom razchlenil predvsem variacije na trojno nivojsko strukturo zavesti.

 

SEDEMNIVOJSKA STRUKTURA ZAVESTI

 

1

afektivna (gonsko–nagonska)

2

chutna (chutno–zaznavna)

3

chustvena (sestavljena chustva)

4

interesna (pragmatichno–razumska)

5

pojmovno racionalna (chista racionalna)

6

duhovna (neposrednih dejstev zavesti)

7

umska (intuicije uma)

 

ali obrnjeno:

 

7

transcendirajocha

6

hermenevtichna

5

kategorichna

4

praktichna (inteligentna, pragmatichna)

3

zhivozhivljenska

2

iluzorna

1

elementarna

ali tudi:

 

1

energetska

2

motivacijska

3

aspiracijska

4

interesna (stremljenjska)

5

pojmovno–abstraktna

6

neposredna (duhovna)

7

apriorna (vrednotna)

ali:

 

1

instinktivna

2

chutilna

3

chustvujocha (obchutenjska)

4

stvarna (reistichna, pozitivistichna, utilitarna)

5

chistorazumska

6

duhovna (idejna, vrednotna)

7

absolutna (umsko celostna)

 

 

 

 

 

 

 

Racionalni (chistorazumski) nivo strukture zavesti (5)

HIPOTETICHNI SISTEM KATEGORIJ RAZUMA, asociiran v Absolutnost *1

 

1. Osnovna in sumarna kategorija = VSE (le to je absolutno)

BIVAJOCHE :

BISTVO

BIT

ABSOLUT (ABSOLUTNO):

»ABSOLUT(NO)« BISTVO

»ABSOLUT(NA)« BIT

 

Edino VSE = ABSOLUTNO. Racionalna (chista racionalna) zavest ga pojmuje kot ves svet, vesolje, kot vsebivajoche, kot absolutnost, vesoljnost, kot to, po chemer bivajoche je.

 

Ontoloshka opredelitev:

– Bit je primarno bivajocha bit, absolut je »absolutna« bit.

– Bistvo je izvorno bivajoche, absolut je »absolutno« bistvo.

 

Modalitete osnovne kategorije

REALNOST; STVARNOST;

DEJANSKOST; RESNICHNOST;

NEIZBEZHNOST;

NEIZPODBIT(NOST);

NEPOSREDNOST, ...

kot substanca – akcidenca; ...

kot materija – ideja

kot forma – vsebina

kot afirmacija – negacija

kot eksistenca – esenca

kot telo – duh; ...

 

2. Relativne kategorije (ali DIMENZIJE) *2

KVALITETA –

KVANTITETA

»absolutna« intenziteta –

»absolutna« reduktibilnost;

shtevnost – preshtevanje, shtetje

merljivost – merjenje, izmere; ...

TRAJANJE –

CHAS

chisto trajanje – (isto)chasnost

sochasje – (brez)chasnost

vechnost – (vse)chasnost; ...

RAZSEZHNOST –

PROSTOR

(vse)razsezhnost – obsezhnost,

razsezhnost – (brez)obsezhnost,

razsezhnost – (brez)prostornost,

razsezhnost – (ne)prostornost,

razsezhnost – (nich)prostornost; ...

IDENTITETA –

UNIVERZALNOST

enkratnost – ponovljivost

individualnost – univerzalnost; ...

ali tudi:

 

INDIVIDUALNOST–

OBCHOST

posebnost – tipichnost

posameznost – posamichnost, mnoshtvo

enkratnost – ponovljivost

individualno – obche(stveno); ...

3. Relacijske kategorije*3

SOVISNOST –

PROTISLOVNOST

(SUMARNA RELACIJA)

kot »absolutna« povezanost, urejenost –

kot »absolutna« neurejenost, kaos; ...

ali tudi:

tudi:

HIERARHE –

ANARHE

kot abs. hierarhija –

abs. anarheija

 

modalitete:

 

VZROK –

POSLEDICA

kot abs. vzrok, prvi in poslednji vzrok –

abs. posledica

ACTIO –

PASSIO

kot vsedejavnost –

abs. nedejavnost

DEJ –

MOZHNOST

kot vsedejanskost –

abs. nedejanskost, she vsemozhnost

ZAKONITOST –

kot abs. dolochljivost, vsepredvidljivost –

NEZAKONITOST

abs. nedolochljivost, abs. nedefinitivnost

DETERMINIZEM –

INDETERMINIZEM

kot abs. determiniranost –

abs. indeterminiranost

NUJNOST –

SLUCHAJNOST

kot abs. neizbezhnost, neizogibnost –

abs. sluchajnost, nepredvidljivost

ali tudi:

 

NUJNOST –

SVOBODA

kot abs. usojenost, neizbezhnost, predanost –

abs. osvobojenost, svojevoljnost; ...

 

_____________

Opomba*1: Sprva sem sledil Aristotelovi in Kantovi kategorizaciji, kasneje sem dojel, da bodisi nash razum bodisi nash um kategorije razuma neizogibno asociira do absoluta (tj. absolutno), in nazadnje doumel (po 40 letih), da razum le kategorizira dejstva zavesti v: neposredna – posredna, subjektna – objektna, subjektivna – objektivna, ..., da razum modificira sistem kategorij po svojskem, tj. neposrednem umevanju subjekta (tudi chisto razumsko mishljenje je ontoloshko opredeljivo le po individuumovem sebstvu; drugache recheno, vrednotno je opredeljeno po subjektu, chigar izvorno svojstvo je individualno). Vendar, ta neposredna dejstva zavesti so vsakemu individuumu neposredno preverljiva. To je tako, tudi v primeru, ko je sistem podprt s takima avtoritetama, kot sta to Aristotel in Kant. Socialna uveljavljenost – obche soglasje vsakokratnega miselnega sistema obchestva je seveda nekaj drugega.

Ontoloshko oz. vrednotno opredelitev razuma pojmujemo tako, da dojemamo oz. se opredelimo, najpogosteje pa nereflektirano prevzamemo enega od obeh kategorialnih antipodov osnovne, ali aktualne modalitete osnovne, kategorije kot podstat ali kot primarno

oz. izhodishchno ali izvorno dejstvo, drugega pa kot izvedeno dejstvo. (Npr.: primarnost materije: – materializem; eksistence: – eksistencializem; esence: – esencializem; ...)

Opomba*2: Razum relativizira celoto (vse) v antipodne dimenzije zavesti v vse in nich. Abstraktno mishljenje dela to intenzivno, z ekstrapolacijo – limitirajochim mishljenjem. Drugache recheno, mishljenje (tudi predstavno) trenutno (nepojmljivo hitro) asociira proti nich in v neskonchno (0 – ?), v dva nasprotna skrajnostna kategorialna antipoda torej, ki sta mu sama nedoumljiva, natanchneje recheno, nerazumljiva. A ravno skrajnostni antipodi kategorij so ti, ki omogochajo vsako dedukcijo in z njo kategorialno (chistoracionalno) mishljenje. Od vserazsezhnosti, neskonchnosti do absolutne neobsezhnosti nich(a) kot nich razsezhnosti prostora, skratka od tod do vechnosti, in nichnosti je bliskovit razmislek, razumevanje pa nikakrshno. Pouchen po izkustvu je uspeshnejshi v razumevanju kvantitativnih, chasovno, prostorsko merljivih antipodih relativnih kategorij. Vendar to je pragmatichna, ne pa chistorazumska ontoloshka opredelitev. Lahko je tudi intuitivna, a ta je razumu nerazumljiva in sodi v podrochje (sintetichnega – neanalitichnega) uma.

Eno je shtevnost (kvaliteta), drugo je shtetje, preshtevanje (kvantiteta). Chas npr. ni chetrta dimenzija prostora, ampak je druga dimenzija (druga relativna kategorija)! Prostor npr. (vsak konkreten ali abstrakten prostor) je opredeljen ali umeshchen med 0 in ? prostora, med brezprostornost in vserazsezhnost. ...

Opomba*3: Vse kategorije so relacijske oz. relativne (v odnosu med seboj in v odnosu do osnovne ali sumarne kategorije so dinamichno sovisne). Tako je npr. dandanes nadvse aktualna Einsteinova relativnost prostora in chasa, le dveh dimenzij ali kategorij, kakor hochete, vendar so vse kategorije ali dimenzije analogno relativne oz. sovisne. Dimenzije oz. kategorije ter njihove modalitete so pojmovane shematsko, tj. kot racionalno reduktibilna (zozhena) dejstva zavesti. »Absolutnost« kategorialnih antipodov je relativna! (Dosledno bi jo moral oznachiti, kot »pogojno absolutno«, »absolutno simbolichno«, z narekovaji.)

Problem socialne veljavnosti vsakokratnega miselnega sistema – vladajochega nachina mishljenja obchestva (njegova konfliktnost) ni reshljiv na chistorazumskem nivoju zavesti. To je namrech vprashanje pragmatichnoracionalne zavesti: kateri je socialno dominantni sistem mishljenja, kakshna bo prevladujocha nazorska opredelitev (vprashanje mochi, ne razuma).

 

 

 

Poimenovanja sedemnivojske strukture

 

niso bistvena, so zadeva konvencije, relativno se spreminjajo, vendar to velja za poimenovanja in ne za njih pomen. Sedemnivojska struktura zavesti kot kompleksni simbol ostaja to, kar ona v bistvu je, tudi che posamezne njene nivoje narobe poimenujemo. Lahko rechemo, da je ta struktura arhetipska za ljudi vseh chasov. Poimenovali jo bodo po svoje, a tezhko bo kdo trdil, da ni zhe v nekaj variacijah dovolj oznachena, da jo lahko razpozna vsak um. Je torej neposredno preverljiva! Po izvoru pa je, morda bi tako lahko rekli, proizvod razuma, kar bi lahko veljalo do petega nivoja, naprej pa je, tako bi lahko zopet rekli, slutnja uma. Ravno dejstvo, da razum lahko konstruira kategorizacije poljubno, v principu, kolikor hoche in kakor hoche, kazhe, da mu ne gre zaupati. Lahko domnevamo, da zapade v konstruktivizem, ker nima sebe presegajoche dolochenosti v sebi, to je, na svojem nivoju. Tu se sklicuje na intuitivno utemeljitev, ki jo seveda pripishe sebi. Pa to niti ni tako problematichno, pach pa to postane takrat, ko vidimo, da s tem, ko svojo nadracionalno pogojenost racionalizira in s tem osiromashi, omrtvi.

 

Nivojsko zaporedje simbolizira poglabljanje vase, v bistvo sebe, to je, od elementarnega do transcendentnega nivoja (na primer). Che pa hochem izraziti – simbolizirati duhovno rast ali velichanje sebe (sebstva svojega), samozavedanje bistva ali osvobajanje ovojev dushe (na primer), jih moram navesti obrnjeno in jih brati hkrati tudi od spodaj navzgor, tako kot je to ustaljeno pri simbolu krizha. A tako je to le predstavno simbolno (grafichno), v resnici se molitev – komunikacija (meditacija) zachenja spontano, to je, iz zhivega zhivljenja in se spontano preliva po nivojih vrojene strukture uma, do tja, ko rechemo, da dosezhe transcendentno (sfero). Vsako deduktivno in nasprotno, induktivno shabloniziranje je le trivialna razlaga analitichnega razuma nechesa, chesar ne more doumeti.

 

Krizh je celostni simbol, ki simbolizira prekrizhano vertikalno in horizontalno strukturo (dejstev) zavesti na nivojih njene rasti, to je, od chutnega do duhovnega ali pa na primer v sedmnivojski strukturi od elementarnega do duhovnega nivoja. Na intuitivno umskem nivoju (tretjem oziroma sedmem) pa dejstva zavesti transcendirajo, drugache bi rekli, se zlivajo (prezhemajo), »v Njem so eno«.

 

Nadaljnja spekulacija razuma je celotna matrica trikrat sedem polj in le tezhko bi nashli katerikoli jezik, katerikoli nachin izrazhanja, ki bi nedvoumno (nehomonimno) poimenoval tako razlikujocha se polja dejstev nashe zavesti, za katera pa z gotovostjo vemo, da so, ne da bi jih natanchno poimenovali. Tu je simbolno izrazhanje alegorichno poetichne zavesti neulovljivo, nepojmljivo. Vendar, ko razum to stori, namrech, ko deshifrira strukturo zavesti, ko skonstruira matrico pomenov, dobi lazhni obchutek ali morda preprichanje, da sedaj razume Vse. Pa ne razume in ne more razumeti Boga, ne more razumeti vech in globlje, kot je njegov domet (domet petega nivoja).

 

Kaj lahko pa razum vse zhivo, razum presegajoche omrtvi, razchleni, shematsko dolochi – razporedi, in tako bi rekel, da pokvari nekaj, kar je zanj le nedostopno, za druge nivoje pa svetlo – sveto. Razum torej ezoterichnega teksta ne more dojeti, lahko pa ga po svoje razume, vendar to je resnichno res velik redukcionizem njegovega celotnega pomena.

 

Zato je za globlje dojemanje dejstev zavesti najbolje, da tako shematiko chimprej pozabimo, ker nas bo samo motila in blokirala na svojem chetrtem ali kvechjemu petem nivoju. Shestega in sedmega nivoja ne bo nikoli razumela, kvechjemu ju bo racionalizirala. Za spodnje nivoje pa bi lahko rekli, da jih razume, ne pa chustvuje, zhivo chuti ali elementarno dozhivi.

 

Trinivojska (vertikalna) struktura zavesti je globlja, bolj zhiva, neposredna, zavest vodi v neskonchnost nje bivanja. Na koncu pa velja tudi zanjo, da je po formi shematska in zato toga in tudi nje se velja osvoboditi, a le v vsej njeni shematskosti in sterotipni shablonskosti. Njene zhive variacije so neizchrpne.

 

 

 

 

NEKAJ VARIACIJ TRINIVOJSKE STRUKTURE

(shematsko, ekspresivno)

najprej ekspresivno:

 

svet     

zemeljski

duhovni svet

duhovni

nebo

nebeshki

 

ali:

telo

telo – prvi ovoj dushe

duh

duh – drugi ovoj dushe

dusha

um – tretji ovoj dushe

 

ekspresivno –

shematsko:

 

prvi ovoj dushe –

chutno predstavni (chlovek)

drugi ovoj dushe –

nadchutno duhovni (chlovek)

tretji ovoj dushe –

transcendentno bistveni (chlovek)

 

she naprej ekspresivno:

prizemljen

bivanje – rast

z duhom ozharjen

duhovno bivanje – duhovna rast

vechno zhiv

bozhansko bivanje – bozhanskost

 

rojen

rojen

drugorojen

duhovno rojen

edinorojen

iz iskre boga (uma) rojen,

iz sebstva sebe, bistva svojega

rojstvo

ljudje ste

 

duhovno rojstvo

ste vech kot to: duhovna bitja ste

 

vechno zhivljenje (neumrljivost)

in vech ste: bogovi ste

 

 

rojen

  rojen telesno – sin chlovekov

prerojen

  duhovno rojen – sin duha

nesmrten

  edino rojen – sin boga

 

stopnjevano:

sin chlovekov

Sin chlovekov

duh sveti (svetli)

Sin Duha svetega

bozhji sin v Njem

Sin Ocheta Boga

 sin chlovekov

Sin Chlovekov

sin Duha

Sin Duha

sin Boga

Sin Boga

 hrana telesna

 

duhovna hrana, hrana duha

 

bozhanska jed, jed za Boga

 

 

luch

intelektualni preblisk

svetloba Duha

duhovna osvetlitev

vednost Boga

bozhansko razsvetljenje

 

znakovno:

beseda

chrka

duh besede

duh chrke

Bozhja beseda (Logos)

bozhanski navdih

 

pismo

 

v duhu pisma

 

sporochilo Boga

 

 

zakon

znamenja

duh zakona (vrednote)

pomeni

razodetje bozhjega bistva

bistva

 

resnichno

resnichno resnichno (dvakrat resnichno)

absolutno resnichno

 

shematsko:

prva resnichnost

chutna

druga resnichnost

duhovna

gotovost

intuitivna

 

predstave, pojmi

razum

ideje, vrednote, dojetja

neposredna dejstva zavesti

intuicije

sintetichni (celostni) um

 

zakoni

 

vrednote

 

razodetja

 

 

zopet ekspresivno:

oko

ochi

duhovno oko

duhovne ochi

srce (uma)

um srca

 

govor besed vsakdanjih

notranji govor, neposredni (po)govor

notranji nagovor

 

ekspresivno – shematsko:

govor

beseda

notranji glas

duh besede

praglas

slutnja uma

 

zopet shematsko:

predstavni, konvencionalni, pojmovni svet

simbolno alegorichni svet

transcendentni svet

 

jezik, govor

 

notranji govor

 

apriorna vednost praspomina

 

chuti, razum

predstave, pojmi

dejstva zavesti (duha)

ideje, vrednote, dojetja

slutnje uma

umske zaznave, intuicije uma

 

chas

trajanje

abs. sochasnost (»vechnost«)

komunikacija preko simbolov

neposredna komunikacija duha z duhom

meditativna komunikacija s transcendirajochim v sebi

 

Kot zhe poprej recheno (pri sedmerni nivojski strukturi), niso bistvena poimenovanja, le ta skoraj neomejeno variirajo, se relativno spreminjajo, vendar to velja za poimenovanja in ne za njih pomen. Kaj pa che pride do zamenjave nivojev v dejanskem pomenu (ne le poimenovanju)?

O tem je tezhko razpravljati, ker se bomo vedno vrnili na problem pomena in njegovega oznachevanja, iz njega skorajda ne moremo. A je vendarle bistvena neka zamenjava ali pa recimo drugachno pojmovanje nivojske strukture, v kateri sta (po moje) zamenjana drugi in tretji nivo. V tem primeru je trinivojska struktura kot kompleksni simbol nekaj povsem drugega. Naj skusham ta problem vseeno nekoliko naznachiti. Zamenjava nastopa tako, da se nivo duha pojmuje dejansko, za nadrejenega transcendentnemu nivoju. Primer:

 

shematsko:

stopnjevano pravilno:

chlovek

chlovek

transcendirajochi chlovek

duhovni chlovek

duhovni chlovek

transcendirajochi chlovek

 

ekspresivno:

stopnjevano pravilno:

telo

telo

dusha

duh

duh

dusha

 

Pomenska zamenjava nivojev pomeni, da je ta dosledna, to je, v vseh variacijah triade. Poimenovanja slede tej zamenjavi in se njej primerno modificirajo. Vendar se sedaj ne bom prevech ukvarjal z njo, saj je dovolj pogosta.

Naj skusham naznachiti, kaj ona pomeni (zame). Lahko bi trdil, da blokira nivojsko poglabljanje vase na nivoju duha, v bistvo sebe ne more, moch duha ji zapre pot. Pomeni, da duha velicha, dusho manjsha. Zmanjsha iskro uma, individualnost sebe, sebstva svojega tako, da tega izrechi ni mogoche. Povelicha pa moch duha, chlovekov duh in moch chloveka. Vendar s tem problemom sem se podrobneje ubadal v neki drugi knjigi – Traktatu o svobodi.

Smisel uporabe (shifriranja in deshifriranja) kompleksnih (celostnih) simbolov ali pa le sestavljenih simbolov neposrednih dejstev zavesti (vrednot na primer) je le v tem, da vrednote simbolichno naznachi, (»opishe«) izrazi, tako in toliko, da te izsilijo ali vsaj omogochajo tako dojemanje, ko one dejansko zazhive v horizontalni smeri od spoznavne (razpoznavne) preko etichne do estetske komponente zavesti, in hkrati, kar je she bolj pomembno, da zazhive v svoji rasti, prehajanju, prezhemanju po vertikalni osi trivialne strukture zavesti!

 

V nekem drugem jeziku pa bi rekli takole:

 

Smisel dushe (zavesti) je,

da se ona shiri, poglablja, velicha;

da zhivi svoje lastno zhivljenje;

da znova in znova preverja

svojo minljivost – neminljivost.

Ona mora uresnichiti samo sebe.

 

Tako je pomenska struktura knjige razchlenjena, tako kot jo lahko razchlenim sam. Che sem morda prihranil vsaj nekaj truda kakemu analitiku, pa cheprav bi s tem pochetjem kaj lahko prizadel samovshechnost razumnika v njem, sem zhelel le poudariti omejenost in nezadostnost analitichnega pristopa k ezoterichnim tekstom. Trdim namrech le, da jih je mogoche brati globlje kot razumsko. Z analizo pa nisem prichel shele sedaj, z namenom, da dopolnim Spremno besedo knjige. Z njo sem ves chas obremenjen, lahko bi rekel, da vchasih obseden. Morda je edini nachin, da se je osvobodim, ta, da jo zapishem. Sedaj, ko to pishem, pa se mi zdi, da sem ne sodi, da je knjigo mogoche lepshe in globlje in svobodneje brati brez te razchlenitve in brez one, ki je v spremni besedi knjige, tudi.

 

Morda spada ta tekst v Neke vrste metafizichno estetiko, to je knjigo, ki jo pishem in jo morda kdaj vendarle koncham, natanchneje, dopolnim tisto iz leta 1973.

Morda pa je ta tekst primernejshi za neko chisto drugachno knjigo, njen naslov bi lahko bil Estetika neke vrste.

 

 

Eno poglavje v njej bi se lahko konchalo nekako takole:

 

»Chloveshka bitja so res chudna vrsta bitij,

so bitja, ki spadajo predvsem v vrsto radovednih bitij,

pa taka, ki spadajo bolj v vrsto nravnih bitij,

in she taka, ki she najbolj spadajo v vrsto obchudujochih

bitij.

 

Predvsem pa se je treba odlochiti o tem:

je chlovek umno bitje, bitje uma,

je bitje iz vrste umnih bitij ali le bitje iz vrste

serijskih bitij?

 

Tisto pa, ali je (predvsem) homo politicus

ali animal racionale

ali homo faber

ali homo militarius

ali homo religiosus

ali homo estetiticus,

 

pa pustimo racionalistom, ideologom, teologom,

oziroma religijski, politichni, ekonomski, znanstveni,

militantni zavesti ali natanchneje: propagandi in

propagandistom, inzhenirjem dush in duhovnim vodnikom.«

 

A bilo je zaman, vse to izmikanje namrech. Sedaj, ko sem

s samozagovorom konchal, se me loteva chuden nemir, mochno

se mi zdi, da se tudi tej dopolnitvi spremne besede

nisem mogel upreti. She preden se je zdanilo, sem se

tretjich odlochil za izdajo, izdajo knjige Janezovo razodetje.

 

Ljubljana, aprila 1993

 

Translated from Slovenian by Jaka Jarc: TRIVIALNA STRUKTURA ZAVESTI

 

 

P.P.S. (pojasnitev opomb)

Kasneje sem velikokrat premishljeval, se pravi, misel se mi je znova in znova vrachala k pomisleku o naslovu knjige Janezovo razodetje. Sem brez potrebe shifriral tudi naslov, ali nisem s tem povzrochil samo nepotrebne zmede? – seveda ne pri gnostikih. Danes bi bil naslov verjetno drugachen; she vedno sem v dvomu, pa ga bom navedel tudi v razlichici. Deshifriran naslov knjige je: Janezov gnostichni evangelij, tega poglavja pa Gnostichni evangelij Janeza Glasnika. Celoten Janezov evangelij je namrech gnostichni evangelij (edini med shtirimi kanoniziranimi – pravilneje petimi), in vsebuje dva evangelija. Prvo poglavje v Janezovem evangeliju je: Gnostichni evangelij Janeza Krstnika.

Zaman bi se trudili, che bi hoteli iz preostalih treh priznanih evangelijev (Markovega, Matejevega in Lukovega) razkriti gnozo, to je bistvo uchenja Jezusovega (njegov nazor – kaj je Nazarenchan pravzaprav uchil, po spoznanju, ne po veri). Seveda je to zhal za institucionalno cerkev nespoznana, nedoumljena ali nesprejemljiva, krivoverna trditev. Jezus iz Nazareta je gnostik – po dushi in nauku, che lahko tako rechemo. Za prvo poglavje Janezovega evangelija je ochitno, da je poseben evangelij. S pogromom gnostikov in pozhigom njihove zhive besede je institucionalna cerkev krshchanstvu odrezala korenine, iznichila zhivo bistvo v njem. Res velika shkoda za krshchanstvo in za vso chloveshko civilizacijo. Dandanes heretichnih piscev in njihovih knjig pri nas ne sezhigajo vech, so samo na indeksu, she to neuradno, ker uradno ga sploh ni. Pa tudi nobene potrebe ni za to, zheja po njih je ugasnila. (Op. avt. Lj., 6. marca 2009)

 

 

Dosedanje objave knjige Janezovo razodetje:

 

Janezovo razodetje I, Rajko Shushtarshich, 1986, Ljubljana, p 154 (raziskovalno porochilo O treh vrednotah za IS Univerze v Ljubljani, oz. samozalozhba)

Janezovo razodetje II, Rajko Shushtarshich, Zalozhnishtvo slovenske knjige, 1990, Ljubljana, p 139, ISBN 86-7509-012-9 / CIP 886.3-97

Janezovo razodetje III, Rajko Shushtarshi ch, 3. dopolnjena izd.Ljubljana, Kranj, 1994, p 151, CIP - katalozhni zapis NUK: 244886.3-821 - 886.3-79; Zbirka Fondi Oryja Pála, Franci Zagorichnik, 39360768

 

Povezave na prevode v Lives Journalu:

 

Rajko Shushtarshich, The voice of one crying out in the wilderness

/a gnostic gospel of John the Herald/ (Lives Journal 4; p.45)

Rajko Shushtarshich, The Prince and the Shepherd – The Story of Judas and Simon Peter

/a gnostic gospel/ (Lives Journal 3; p.21)

Rajko Shushtarshich, The story of Pilate I /Pilate's dreams/ (Lives Journal 5; p.25)

Rajko Shushtarshich The Story of Pilates II /Message on his goodbye/ (Lives Journal 6; p.37)

 

 

English