Lives Journal 2

Damir Globochnik

 

MIMOIDOCHI

 

V ospredju fotografskega delovanja Metke Vergnion je zavedanje o pomenu subjektivne fotografske percepcije stvarnosti. O fotografiji ne razmishlja samo kot o nachinu belezhenja motivov, ki so bili v danem trenutku pred fotografskim aparatom. Fotografsko evidentiranje dejstev so nadomestili vizualizacija zamisli, vtisov in dozhivetij oziroma pripovedovanje osebnih/zasebnih zgodb ter fotografsko zajemanje intimnih trenutkov, o chemer prichajo zhe zgodnji chrno-beli intimni avtoportretni in drugi motivi, ki jih je Metka Vergnion s pomochjo t. i. kemichnega postopka solarizacije in razlichnih tehnik toniranja in rochnega obarvanja fotografskega papirja vchasih spreminjala v barvne fotografije. V osemdesetih letih se je zachela ukvarjati tudi z barvno fotografijo, vendar celo v vernem barvnem posnetku lahko zaslutimo predvsem pretanjeno fotografsko meditiranje o konkretnem svetu ter vnashanje poetichnih vsebinskih poudarkov, ki kot da ne pripadajo neposredni izkustveni resnichnosti. Zgovoren je novejshi fotografski ciklus Japonski trenutki, ki je nastal med obiski Azije.

Che se povrnemo k omenjenim postopkom kemijskega in rochnega obarvanja chrno-belih fotografij, ki ga Metka Vergnion pri novejshih fotografijah dopolnjuje s sorodno rachunalnishko obdelavo posnetkov, velja omeniti dejstvo (in avtorichino preprichanje), da isti motiv v chrno-beli ali barvni fotografiji nima vech istega konteksta. S pomochjo barve v fotografski posnetek vnasha nove vsebinske in formalne poudarke. Fotografski posnetek se spreminja v svojevrstno likovno podobo, pri kateri ne moremo spregledati vpliva slikarstva, mdr. abstraktne umetnosti, kar velja tudi za serijo Mimoidochi, ki nastaja od leta 2003.

Pripovedni pol serije Mimoidochi bi lahko opredelili kot izbrani izrezi in utrinki iz urbanega okolja, v katerem prevladujejo razlichna zaporedja chloveshkih figur, ki se pomikajo po praznih prizorishchih. Toda fotografirana realnost je po zaslugi obdelave z rachunalnikom na ekranu in naposled na povrshini fotografskega papirja dobila nove formalne in vsebinske dimenzije. Figure so spremenjene v barvne sence in mavrichne odseve, kot da bi jih na fotografskem papirju izrisala intenzivna umetna svetloba. Deskriptivni nivo analognega posnetka je ohranjen, vendar je dokumentarna realnost fotografiranega prizora po zaslugi rachunalnishkih manipulacij izbrisana in prekrita z barvno in svetlobno povrhnjico, ki se podreja novi likovni harmoniji. Svetlobne in tonske prehode chrno-bele fotografije, ki jo nekje od dalech she vedno lahko slutimo, so prekrile sijoche, neobichajne, ne naravne barve in barvna razmerja ter kontrasti, v katerih lahko v enaki meri vidimo tako igrive estetske poudarke kot avtorichino tezhnjo po raziskovanju odnosov med svetlobo in senco, gibanjem in mirovanjem, fotografskim poljem in navidezno fotografsko obrisno ğrisboĞ ter nenazadnje raziskovanje dialektike realnega in imaginarnega, ki ju uspe povezati v sugestivno fotografsko podobo.

 

 

 

English