Lives Journal 2

Matej Krajnc

 

SAJ JE MENE TUDI STRAH 

 

 

 

»Vedno sem bil precej glasen dojenchek, drl sem se kot zhival! Me bosh imela zato kaj manj rada?«

»Kaj ti pade na pamet?«

»V spanju she vedno sesam palec. Bo to vplivalo na najino zvezo?«

»Zdaj bosh sesal druge stvari!«

»Kaj che me po nekaj letih ne bosh imela vech rada? Che si bosh zazhelela mlajshega tipa? Takega, ki she ima lase?«

»Ne nori! V soboto se porochiva in konec!«

»P-pa mislish, da ne bova ...«

»Kaj?«

»Mislish, da si ne bova zhelela drugih partnerjev?«

»Hudicha!«

»Zakaj?«

»Che bi si zhelela drugega partnerja, bi se porochila z drugim partnerjem!«

»Mislish?«

»Seveda!«

»Kaj pa po recimo sedmih letih?«

»Zakaj pa ravno sedmih?«

»Pravijo, da je sedem let nekakshen prag ...«

»To bova zhe videla! Zakaj bi se zdaj obremenjevala s tem?«

»Nich, nich, samo ...«

»Kaj samo?«

»Tega poprej she nisem pochel!«

»Chesa?«

»Nisem se she porochil z nobeno!«

»No in?«

»Strah me je!«

»Saj je mene tudi strah, pa te ne sprashujem oslarij! To je pach ... pach ... velik korak. Ja, tako. Velik korak je!«

»Za oba!«

»Za oba!«

»Bosta tvoja dva pogosto prihajala?«

»Zakaj te pa to zanima?«

»Nich, kar tako!«

»V Nemchiji zhivita, dvomim, da bosta vsak dan tu!«

»Dobro!«

»Verjetno bosta prishla, ko bo kak praznik!«

»Kak?«

»Kaj pa jaz vem, kak. Bozhich, novo leto, velika noch. To so ponavadi prazniki, ko se koga obishche!«

»Kaj pa vnebovzetje?«

»Kaj je z njim?«

»Za vnebovzetje. Che mislish, da bosta prishla?«

»In zakaj bi hodila na vnebovzetje?«

»Kaj vem!«

»Zaradi mene lahko prideta za vnebovzetje. Ne vem, vprashaj njiju!«

»Ne morem tega sprashevat. Bi bilo videti, kot da se ju hocheva losati!«

»Potem pa nehaj s temi neumnimi vprashanji. Ne vem, kaj te je obsedlo. Odkar sva dolochila datum poroke, si postal chisto telechji!«

»Kako je s Hansom Dietrichom Aleshem?«

»A?«

»Hans Dietrich Alesh, kako je?«

»Narahlo brca, zakaj?«

»Ne smeva ga poshkodovati do poroke!«

»Kaj pa govorish, saj je varno spravljen za nekaj centimetri shpeha! She nekaj chasa bo, preden bo pokukal ven!«

»Chez tri mesece!«

»Ja, chez tri mesece!«

»Tvoja mama je hotela, da bi bil Hans Günther Alesh!«

»Zakaj sploh mora imeti tisti dve neumni nemshki imeni?«

»Tvoja dva sta tako zhelela, prvi vnuk bo!«

»Ampak moja mama je Alenka!«

»Nich hudega!«

»Zakaj nisi ti katere zinil?«

»Ne vem. Meni je kar vshech!«

»Ja, saj to se mi zdi najbolj chudno!«

»Tako svetovljansko se slishi. Hans Dietrich Alesh!«

»Neumno se slishi!«

»Je brcnil?«

»Ne, ni brcnil. Kaj si umishljujesh?«

»Haaa, haaaa, brcnil je!«

»Ne, ni brcnil!!! Menda bi zhe chutila, che bi brcnil!«

»Najin prvi bo!«

»V soboto se porochiva, to je glavno!«

»Ifigenija me je zadnjich vprashala, che bo veliko povabljenih!«

»Saj sva jo povabila, a nisva?«

»Sva!«

»In kaj jo potem zanima?«

»Pravi, da bi tamalo privlekla s seboj!«

»Zaradi mene! Ampak ji bo dolgchas!«

»Komu?«

»Tamali!«

»Na moji poroki ne bo nikomur dolgchas! Saj sem najel Fante treh dolzhin

»To rada slishim, ta tvoj entuziazem. Sem mislila, da si se zhe chisto prescal!«

»Saj sem se, strah me je!«

»Saj je mene tudi strah, ampak ker sva oba v istem dreku, je lazhje!«

»Ja, prav imash!«

»In v soboto se porochiva!«

»In Fante treh dolzhin sem dobil po ugodni ceni!«

»Menda ja, che si vchasih igral tam bas kitaro!«

»No ja, lahko bi vseeno zamastili!«

»Potem jih ne bi najel. Ali bi jih?«

»Ne, potem bi raje sam pel!«

»Vsaj orglarja bi moral dobiti!«

»To bi Franchi naredil!«

»Kaj?«

»Igral orgle!«

»Saj zdaj je vseeno, zdaj bodo Fantje!«

»Treh dolzhin!«

»In v soboto se porochiva!«

»Res je!«

»Strah me je ko psa!«

»Mene tudi!«

 

 

 

English