Rajko Shushtarshich
SADEZH NEBESHKI
SADEZH NEBESHKI
(hologram rajskega jabolka)
Jabolko med jabolki,
pach ena od sort tega sadezha
(alpsko-jadransko-panonska) –
tako bi rekli dandanes.
Globalni obiskovalec mu je laskal,
da je sadezh nebeshki –
kot majhen kos nebes,
»small part of heaven«.
A kako je bilo jabolko uzhaljeno,
pa se je moral popraviti:
»great piece of heaven«,
je dejal, in se smehljal.
Chashchen she kot sadezh nebeshki slovenskih dezhel –
Koroshke, Shtajerske, Kranjske –
zamikal, zapeljal je
prenekatere mogochne.
Zagrizel je vrag,
ne le mejak,
che je le mogel,
v zhivo meso.
Goltali so,
kos za kosom,
vse do jedra –
do njegovih semen.
Da bila bi usoda dopolnjena,
ga je huje od tega
pestila she bolezen
od znotraj.
Chrv izdajstva ga je glodal,
iz roda v rod
se mu je to godilo,
kot zakleto.
Le kako bi se moglo zgoditi,
ko chrvi ne bi (o)pravili svojega:
»ogrizek je dober,
boljshi od jabolka«.
Ostal je hologram bled –
ogrizek, ki ne sanja vech
o svoji nekdanji podobi:
o sadezhu z drevesa spoznanja.
BISER
V vodi velikega jezera se je rodil biser,
ni menil, da je lepshi od drugih;
a v prelivanju barv,
v soju svetlobe,
ob lomu zharkov
je bil svojski,
bil je biser edinstven.
Nekega dne ga je preshinila misel,
ki se je ni mogel vech znebiti:
voda me je rodila,
rad bi bil voda,
prostran, neomejen, vechen.
Pochasi, komaj opazno,
se je jel raztapljati;
zhelja se mu je
zachela uresnichevati.
A voda ni postal nikoli;
ko se je povsem raztopil,
ga ni bilo vech.