Lives Journal 3

Ivo Antič 

 

GHOR

(triptih)

 

SVOJEGA IMENA SE SPOMNI

 

Svojega imena se spomni, čr-

ni obris! Večerilo se je nad

stepo, a sonce ni zašlo. Stalo

je v zenitu ves čas, od jutra. Ghor

je peš zapustil šotore. Celo

njegov konj je vedel, kam je name-

njen. Zato ga nihče ni spraševal.

Kako je stopal. Bil je sam svoj krog.

Celota. Tik pod popkom bik. Škrlat-

na krogla sonca. Sam svoj kruti mit.

 

 

 

 

DALEČ V STEPI

 

Daleč v stepi se je ustavil. Meč,

sijoče rezilo, je z obema

rokama pridržal nad gladino,

konica navzdol. Bila je jesen,

veter je loputnil od zadaj vanj,

zaplahutalo je cunjasto in

po kozah smrdeče ogrinjalo.

Njegovo čelo je žarelo kot

sonce, neznana kovina. Ko je

usekal, je zemlja povrgla kri.

 

 

 

 

SVOJEGA IMENA SE SPOMNIŠ

 

Svojega imena se spomniš, čvr-

sti obris. Danilo se je nad ste-

po, toda sonce ni prišlo. Stalo

je v zenitu ves čas, célo noč. Ghor

je peš prihajal k šotorom. Celo

njegov konj je vedel, da prihaja.

Zato ga nihče nič spraševal.

Kako je šepal. Bil je sam svoj krog.

Preklan. Tik pod popkom kri. Na nebu

krogla sonca. Še bo iz zemlje pil. 

 

 

 

English