Lives Journal 4

Damir Globochnik 

 

CHLOVESHKI KARNEVAL EJTI SHTIH

 

Likovno delovanje slikarke, ilustratorke, oblikovalke, kostumografinje in scenografke Ejti Shtih poleg obsezhnega slikarskega opusa zajema tudi izdelavo prostorskih instalacij in figur-lutk. Hcherka intelektualca Bojana Shtiha in slikarke Melite Vovk se je v zachetku osemdesetih let prejshnjega stoletja uveljavila kot slikarka in scenografka (prejela je shtudentsko Preshernovo nagrado za litografijo in Borshtnikovo nagrado za najboljsho scenografijo). Leta 1982 se je preselila v Bolivijo. Novo kulturnogeografsko okolje je botrovalo ochitni spremembi v likovnem izrazu. Intimistichen, meditativen znachaj slovenskega slikarstva, lirichne poudarke, pesimizem, svetobolje, zadrzhanost, precizno izvedbo, barvno strogost, prstene barve, skratka vse, s chimer se je slikarka lahko seznanila med shtudijem na ljubljanski in zagrebshki likovni akademiji, so nadomestili vsebinska odprtost, topel kolorit in ekspresivna oblika transpozicije motivov v slikarske zgodbe. Led je bil prebit s slikarkino odlochitvijo za zhivobarvno in barvno intenzivno paleto, ki jo povezujemo s temperamentom Latinske Amerike, za poglobitev izpovedne note in za njeno povezavo z druzhbenim in politichnim dogajanjem v novem okolju.

Ejti Shtih pri razlichnih ikonografskih sklopih svojega slikarskega opusa uporablja chloveshko figuro v metaforichnem smislu. V ospredju je figuralna podoba v vlogi izpovednega nosilca slikarkinega obchutenja in videnja okolja in chasa, ki se praviloma spreminja v dialog in polemiziranje z obchechloveshkimi napakami in stranpotmi, z druzhbeno in socialno nepravichnostjo, z neizprosnostjo civilizacijskega preoblikovanja, z nasiljem, pohlepom, provincialnostjo, strastmi in hrepenenji, perverznostjo, destruktivnimi nagnjenji, travmami, chloveshkimi ekscesi in krivichnimi dogajanji. – »… jaz slikam povechini interiere, zaprte prostore in chloveshke odnose, ki so bolj zanimivi, kadar so intrigantski, nizkotni, ambiciozni, nevoshchljivi in tako naprej, pri vsem tem pa sonce in palme nimajo kaj iskati. Moja slikarska shola je bila ljubljanska akademija, renesanchno risanje, uravnoveshene kompozicije, pravilni proporci, chrna in bela, nobenih svoboshchin, kreativnosti in fauvistichnih barv. Doma so me pa drugih 'grehov' uchili.« (iz pogovora s slikarko: »Slikam, torej sem«, Ampak, januar 2003)

V slikarskem opusu Ejti Shtih lahko vidimo tudi obliko odpora proti brezbrizhnosti, pasivnosti n majhnosti sodobnega chloveka. Kritichna interpretacija se prezhema s sochutnim, osebno prizadetim pogledom na chloveshko bednost. Slikarko zanimajo ljudje in njihove zgodbe, tudi tiste, pri katerih razbiramo predvsem chloveshko nichevnost. Upodobljeni figuralni liki postanejo igralci v chloveshki komediji, karnevalu in hvalnici norosti.

V chloveshkih fiziognomijah se odrazha karakter nosilca posamezne druzhbene ali socialne vloge, silnice, ki usmerjajo njegovo delovanje, in kaotichne razmere, v katerih se je znashel. Portreti posameznih tipov se prelivajo v portrete znachajev. Individualno resnichnost je zamenjala poosebitev druzhbenih skupin. Elegantni in skladni proporci chloveshkega telesa so redki, vse figure so praviloma groteskno preoblikovane, deformirane in karikirane. Na ta nachin slikarka priostri pripovedno in druzhbenokritichno podstat figuralnih kompozicij. V primeru humorne ali ironichne interpretacije ali poudarjanja erotichne note tipizirani chloveshki liki lahko zazhivijo tudi kot simpatichne prikazni. Drobni grehi in zhivljenjske radosti so dovoljeni. Pogoste so mitoloshke in svetopisemske reference, namigi na znamenite mojstre figuralnega slikarstva ter uporaba politichne simbolike.

Kljub obchechloveshkim temam in retorichnemu naboju ima slikarstvo Ejti Shtih intimen znachaj – »…morash slikati to, kar nosish v sebi in kar vidish okrog sebe.« Avtorica obchutek za chloveshko chrpa iz osebne izkushnje, torej iz obeh okolij (slovenskega in bolivijskega), ki ju najbolje pozna, vendar upodobljeni dogodki, osebe in pojavi dobijo univerzalen pomen. Senzibilna likovna umetnica je likovni kronist duha chasa in okolja. S svojim slikarskim opusom stopa z obema v premishljen, angazhiran, kritichen dialog.

Ne glede na izpostavljanje chloveshkih pregreh je slikarski svet Ejti Shtih estetsko prijazen. Igrivo obvladovanje ploskve platna temelji na skrbno pretehtanem razporejanju tekochih potez chopicha. Nanosi zharechih barv, ki podpirajo izpovedni znachaj oziroma chustveni naboj likovne pripovedi, so vchasih poudarjeno shiroki. Slikarke ni strah velikih povrshin, o chemer mdr. pricha krizhev pot za katedralo Riberalta v Boliviji. Chloveshke figure imajo praviloma vlogo slikovnega jedra. Za dele platna, ki so nelochljivo povezani z vrvezhem potez chopicha in kipenjem barv, se zdi, da jih je slikarka iztrgala iz abstraktnih podob. Pri zajetju figuralnega motiva pa se nasprotno priblizhuje ilustraciji in scenografiji, kar prav tako pricha o tezhnji po celostnem likovnem izrazu in izpovedi. – »Mislim, da je gledalishche (che izvzamem muziko, ki je abstraktna) ena od najbolj kompletnih umetnosti. Tam je zgodba, so igralci, gib, luch, muzika, zvok in glas, scena in kostumi, barvasti in beli reflektorji, publika, mistika tishine in komunikacije. Skratka, gledalishchu lahko vsi drugi umetniki samo zavidamo. Sploh pa mi likovniki, ki smo samotarski in pushchavnishki.« (Prav tam) 

 

 

 

English