Lives Journal 4

Milan V. Smolej

 

 

VENETI, SKANDINAVIJA, RUSIJA

NEKAJ OPAZHANJ

 

Ta prispevek je vsota razlichnih informacij, ki jih je avtor zasledil in zbral, odkar se je prvich soochil z venetskim vprashanjem. Na Finskem zhivi zhe vech kot 40 let in je veliko potoval po krajih, ki jih opisuje. Spis nima namena biti znanstven; lahko pa na proshnjo posebej zainteresiranih, ki jih zanimajo dolochena vprashanja, avtor postrezhe z navedbami virov.

 

 

Zakaj sta Rusija in Rus v finshchini Venäjä in venäläinern?

 

Najprej nekaj zelo osnovnih informacij o Fincih in finshchini sorodnih jezikih. Sodijo v tako imenovano uralo-fenno-ogrsko etnichno skupino. Finci in njim sorodni etnosi sodijo med avtohtone prebivalce geografskega obmochja, ki zajema vso severno Evrazijo – od Skandinavije prek danashnje Rusije do Urala in Sibirije. Jezikoslovni dokazi, toponimi in arheoloshke najdbe potrjujejo to trditev. Tu naj nashtejem nekaj teh etnij: Finci, Estonci, Vatjaki, Vepsi, Karelijci, Livi, Ingri, Mari, Hanti, Evenki, Nenci, Mordovci, Voguli, Ostjaki, Samojedi, Udmurti itd. Vsi ti narodi imajo izrazito podobno kulturo in veliko jezikovnih podobnosti.

V chasu, ko je bilo zasnovano tako imenovano drevo indoevropskih jezikov, jezikoslovci niso prav vedeli, kaj storiti s Finci in z njihovimi sorodniki. Tako so preprosto ustvarili novo jezikovno skupino, dali vanjo finshchino in njej sorodne jezike, dodali she Madzhare, in to skupino poimenovali uralo-ugro-finska jezikovna druzhina. Ne da bi shli v podrobnosti, se dandanes ta opredelitev zdi neustrezna – finski in madzharski jezik sta si manj podobna kot na primer slovenski in portugalski ali pa grshki jezik.

Na Finskem je mochan in vpliven Ugro-Finski inshtitut, ki opravlja veliko dobrega dela, predvsem glede ohranitve nekaterih redkih oz. izumirajochih ugro-finskih jezikov in njihove kulture. To je povsem logichno, saj je bila Finska vedno priznana velichina v svetovnem jezikoslovju (Ahlquist, Castren, Donner in drugi), posebej she kar se tiche sibirskih jezikov. Finski drzhavni radio je poleg Vatikana verjetno edina radijska postaja na svetu z rednimi tedenskimi porochili v latinshchini.

Danes Finci imenujejo Ruse – venäläiset. Isti koren (ven) je navzoch v vseh feno-ogrskih jezikih (prim. madzharsko vendek kot ime za Slovence). Finski etimoloshki slovar navaja, da je bil izraz venäläinen prvich zapisan leta 1593.

Toda kaj je ta beseda pomenila pred tem prvim zapisom, lahko le ugibamo. Finski etimoloshki slovar papagajsko pojasnjuje, da ta idiom pach izhaja iz nemshkega poimenovanja za vse Slovane (sosedi Vendi, Windr itd.) Mar to morda pomeni, da Finci niso imeli lastnega imena za Slovane?

Jasno je, da so Finci poznali svoje sosede in so jih preprosto imenovali Vendi oz. Veni (venä). Isto velja tudi za druge chlane fenno-ogrske jezikovne druzhine. Imena, kot so venäläinen, venä, vene in podobno, so od nekdaj veljala za vsa venetska / slovanska plemena, kjer koli so zhe zhivela, bodisi v Skandinaviji bodisi ob Baltiku ali pa v danashnji Rusiji.

Kaj pa samo ime za Finsko? Logichna razlaga bi bila, da so si to ime preprosto izmislili ignorantski evropski trgovci in popotniki, saj je bilo edino logichno domnevati, da je isti etnos zhivel tako na juzhnem kot tudi na severnem bregu Baltskega morja. Vinland, Finska – drzhava Venetov. Dejstvo, da Balti imenujejo Finsko v prvotni razlichici Soome, Suomija, samo potrjuje to domnevo. Trditev nekaterih znanstvenikov, da je v starih chasih venäläinen oznachevalo le Ruse, ne vzdrzhi kritike. Kot sosedje Skandinavcev, baltskih Venetov in Rusov so Finci uporabljali en sam izraz za vse Slovane.

Na juzhnem Finskem niso nashli nobenih arheoloshkih ostankov venetskih naselbin. Obstaja pa nekaj najdb, ki jih pripisujejo Vikingom. Toda kaj naj bi iskali Vikingi v surovi in revni Finski? Zadevne arheoloshke najdbe so nedvomno dokaz rednih trgovskih stikov prek Baltskega morja. Etimoloshko nerazlozhljivi finski izraz »vento« pa she vedno obstaja v finshchini (v besedi ventovieras). Pomeni tujca, neprichakovanega, neznanega gosta. Lahko pa gremo she naprej, kajti tudi ime junaka Väinömöinena v Kalevali je iz finshchine etimoloshko nerazlozhljivo. Po mnenju nekaterih znanstvenikov bi to utegnilo pomeniti, da je neki venetski odposlanec prinesel s Kalevalo na sever novo civilizacijo. Znano je tudi, da so heroji, miti in filozofija Kalevale zelo podobni arijskim mitom in legendam.

 

 

Etimologija: Rus in Shvedska


S pomochjo etimologije je mogoche dokazati skoraj vse ali nich. Tu sledi nekaj primerov, ki nakazujejo, kako nevarno je uporabljati etimologijo kot osnovo zgodovinske znanosti.

Shvedska se v finshchini imenuje Ruotsi. Prvi zgodovinski zapisi te besede razlagajo, da je to oseba, ki prihaja z zahoda in je luteranske vere (Shvedska je postala luteranska v chasu reformacije). Vendar pa v jeziku saame (laponsko), ki se danes govori na Norveshkem, Ruossi she vedno pomeni Rusijo in Ruse. Po tako imenovani normanski teoriji (o njej pozneje) o zgodovini Rusije beseda Ruot pomeni ime za pokrajino Roslagen na Shvedskem (v stari shvedshchini imenovana Roping), od koder so shvedski vladarji izbirali veslache za svoje vikinshke ladje. Isti koren she vedno najdemo v finskih besedah, ki oznachujejo razlichna opravila v zvezi z vodo, npr. splakovati ipd. Shvedska beseda za veslati pa je preprosto »ro« in veslach je »roddare«.

Kaj lahko rechemo o tej etimoloshki razlagi? Zelo zanimiva, a ne vech od tega. Zdi se, da so bili shvedski Vikingi v tistem chasu tako izjemni veslachi, da je bila po njih imenovana neka drzhava, tj. Rusija (?).

In she nekaj presenechenj. V nekaterih finsko-ogrskih jezikih »Ruoss« preprosto pomeni Finec (!). Nestor iz Kijeva v svoji kroniki pishe, da so se Varjagi naselili v dezheli ilmenskih Slovenov, ki se je takrat imenovala Rus. Drugi spet trdijo, da so Varjagi dobili ime po reki Rus, enem izmed pritokov Ilmena. Tudi Prusi (Po-rusi) so dobili ime na podoben nachin, ker so bili sosedi Varjagov. Baltsko morje pa se je takrat imenovalo Varjashko morje. Ampak izredno zanimiv je tudi neki norveshki vir, ki pojasnjuje, da je bilo Rus finsko ime za Shvede. Shvedi pa trdijo, da so prav Vikingi dali Rusiji ime Rus, potem ko so osvojili mesti Novgorod in Kijev.

Ena od ruskih teorij pa npr. pravi, da je bilo vse obmochje Baltika vedno slovansko/venetsko, vkljuchno s Skandinavijo. Naj navedem le en dokazni primer: »mål« she vedno v staronorveshkem jeziku pomeni jezik (slov. moljba, molitev itd.). Tudi jezikovna konstrukcija skandinavskih jezikov je izredno sorodna slovanski. In prav tako, kot to velja za slovanske jezike, tudi med shvedshchino, norveshchino in danshchino ni bistvenih gramatikalnih razlik. Tudi skandinavske stare sage v mnogochem potrjujejo to teorijo. Shvedski kralji so imeli vedno uradni naziv med drugim tudi kot kralji Vendov in Vandalov. Za Vandale pa tako ali tako vemo, da so bili le eno od slovanskih plemen.

Ampak zakaj Finci danes imenujejo svojo dezhelo Suomi? Na to uganko ni dokonchnega odgovora – lahko, da je beseda laponskega izvora (jezik saami). Nekateri trdijo, da izraz izvira iz finske besede »suo« (mochvirja, barje, morost). Morda pa imamo tukaj pomembno »znanstveno« vzporednico med Slovani in Finci – tudi Slovani so prvotno prishli iz zakarpatskih mochvirij, kajne?

 

 

Vikingi, normanska teorija – Varjagi in Rus


Nekoch v davnih chasih – to je res pravljica – je zhivel Nemec, zgodovinar, po imenu Bauer, ki je delal na nekem ruskem sodishchu. Mimogrede – gospod sploh ni znal rusko. V tistem chasu je bilo za rusko visoko druzhbo v modi biti zelo, zelo evropski. Bauerjev veliki prispevek k svetovni zgodovinski znanosti pa je njegov izum normanske oziroma vikinshke teorije o rojstvu Rusije in nastanku kijevske drzhave. Njegova »znanstvena shtudija« se zachne z naslednjo »znanstveno« izjavo:

»Po domnevi, da so bili Varjagi skandinavski Vikingi in torej germanskega izvora, so prvo drzhavo v Rusiji, tj. Kijev, ustanovila germanska plemena.«

 

Ta izmishjljena zgodovinska domneva je bila osnova za zgodovinsko teorijo, ki she danes velja po svetu kot uradno sprejeta razlaga o nastanku Rusije. Po Bauerju so bili Slovani necivilizirani divjaki, dokler jim niso slavni germanski Vikingi prinesli civilizacije. Bauer prav tako trdi, da so bili Slovani v tistem chasu nepismeni. Vikingi jim niso dali le imena (Rus), ampak tudi vladarsko dinastijo Rurikov, ki naj bi bila skandinavskega porekla. Ni chudno, da so vsi Slovani v ocheh Evrope postali sinonim za »Untermenschen«.

Kaj pa je resnica? Shvedske razlage nehote le nekoliko pojasnjujejo to temo. Ponavljajo znano Bauerjevo teorijo ter etimoloshke in zgodovinske probleme preprosto reshujejo s trditvijo, da so Rusi sami Vikinge poimenovali Varjagi, in to naj bi bil kljuch. Na ozemlju, odkoder naj bi prihajali ti drzni Vikingi, je v tistem chasu zhivelo priblizhno 50.000 prebivalcev, njihovo glavno mesto Birka pa jih je imela nekaj tisoch. Kdo lahko resno verjame, da bi ta populacija zmogla osvojiti Rusijo in ji prinesti kulturo?

Varjagi so bili najodlichnejshe med baltskimi venetskimi plemeni (najbolj verjetno so bili potomci iz Bretanje priseljenih Venetov). Bili so absolutni vladarji morja, trgujoch iz svoje prestolnice Starigrad, imenovane »baltske Benetke«. Prav tako so imeli stike s svojimi plemenskimi sorodniki – ilmenskimi Sloveni (Ilmen ali Novgorod), in prav Varjagi so ustanovili Novgorod kot repliko svojega Starigrada. Viri povedo, da so Varjagi prishli v Rusijo iz Gardarike (tj. Kraljestvo mest) ob Baltskem morju, z obmochja cvetochih mest (garda, gorod, grad). Niso bili nikakrshni pravljichni Vikingi, she manj pa kakshno germansko pleme.

Ruski arheoloshki viri povedo, da so do danes nashli en sam tipichno vikinshki grob na omenjenem obmochju danashnje Rusije. Poleg tega Nestor jasno porocha, da so prav Varjagi ustanovili tako Kijev kot Novgorod, o Varjagih pa pishe izkljuchno kot o Slovenih / Slovanih. Srednjeveshki arabski zgodovinarji opisujejo svoja potovanja v Rusijo in nashtevajo poslovne jezike, ki so se uporabljali: arabski, perzijski, francoski, shpanski, italijanski in slovanski – niti z besedico ni omenjen kak germanski ali celo shvedski jezik.

 

 

Je Hiperboreja prava razlaga?


Zgodovinarji so bili presenecheni, ko so v indijski vedski mitologiji nashli veliko razlichnih starih zapisov, ki jih je mogoche pojasniti le s podmeno, da vedski narodi niso prishli v Indijo le iz Evrope, ampak tudi s skrajnega evropskega severa – z obal Ledenega morja. V Rigvedi lahko preberemo, da je ozvezdje Veliki medved (Big Ursus) zmeraj vidno na nebu. Drzhi – vendar ne v Indiji, ampak na obmochju Arktike. Ali pa v Avesti izjava, da je bila prvotna domovina Arijcev chudovita dezhela, polna svetlobe, dokler niso hudobni demoni poslali snega, ledu, mraza in vechne nochi. To sta le dva od mnogih zagonetnih zapisov v svetih knjigah zgodnjih Arijcev.

V chloveshki zgodovini je prishlo do drastichnih klimatskih sprememb zaradi premika zemeljske osi. Zato lahko verjamemo, da je bila predzgodovinska Skandinavija in sploh vsa severna Evropa nekoch gosto poseljena. To je pomembno uposhtevati, ko govorimo o Venetih.

 

 

Rune

Po uradno veljavni zgodovini so bili Slovani v Rusiji v chasu vikinshkih osvajanj (okrog leta 800) nepismeni in so pisavo prejeli od Germanov. Prav tako zgodovina lazhe, da so Germani (Vikingi) dali Evropi runsko pisavo. Ker ni namen tega kratkega eseja zahajati v podrobnosti (na to temo obstajajo stotine knjig), naj zato navedem le nekaj citatov iz knjige ruskega znanstvenika G. S. Grinevicha Praslavjanskaja pismennost, ki je izshla leta 1999.

V knjigi so razvozlani ne le shtevilni »germanski« in »skandinavski« runski napisi, ampak so analizirani tudi runski zapisi iz Juzhne Sibirije, severne Mongolije itd. Posebno poglavje je posvecheno Etrushchanom. Avtor v knjigi dokazuje, da so vsi znani runski zapisi napisani v protoslovanskem jeziku z uporabo tako imenovanega »zlogovnega pisnega sistema«. To metodo so Slovani intenzivno uporabljali zhe dolgo pred uvedbo glagolice in cirilice. Nekaj zanimivih trditev iz te knjige:

»... Na obmochju Donave in Dnepra so nashli okrog 7000 let stare slovanske napise v zlogovnem pisnem sistemu«.

»... Jezik teh zapisov je nedvomno protoslovanski in je tako slovnichno kot leksikografsko zelo blizu danashnji rushchini«.

»..., vkljuchno z najstarejshimi zapisi na nashem planetu – Vinchanska kultura«.

Mochno dvomim, je Grinevich poznal delo Mateja Bora. Zato je toliko bolj osupljivo, da so njune interpretacije nekaterih etrushchanskih besedil skoraj identichne.

 

 

Iskanje korenin


Iskanje slovenskih korenin je pomembna naloga; iskanje evropskih korenin pa she pomembnejsha. Pri bodochih raziskavah bomo morali zdruzhevati nashe sile. Nimam niti najmanjshega namena propagirati panslavizem, toda dokler zahodni znanstveniki (tudi slovenski) ne poznajo, ne berejo, ne raziskujejo in ne uporabljajo obstojechih ruskih virov o Venetih, se vsi skupaj vrtimo v zacharanem krogu.

 

Danes zhivimo v svetu globalizacije, kjer brezobzirno vlada denar. Denarja ne zanimajo zgodovinske resnice. Psihichno bolni politiki bodo vedno nashli korumpirane zgodovinarje, ki bodo pripravljeni izmishljati si ali pa ponarejati zgodovinska dejstva, pod pogojem, da so za to plachani. Lep primer za to je Slovenija z nekaterimi svojimi »priznanimi« in »slavnimi« zgodovinarji in arheologi. Njihova slava kajpak zbledi takoj zunaj njihovih varnih univerz in inshtitutov z dobro plachanimi delovnimi mesti; mednarodna vrednost te znanosti je enaka nichli.

Kdo bo na novo napisal evropsko zgodovino? Kdaj bodo imeli nashi otroci in vnuki mozhnost izvedeti resnichno zgodovino, namesto politichnih lazhi in propagande?

 

 

Viri:

 

1. Мuф о князе Pюpuкe в cвeme зanaднocлавянского происхождения славян, www.arya.ru

2. The Swedish Vikings, Luleå University, Sweden.

3. Erkki Ikonen, Aulis J. Joki, Reino Peltola: Suomalais-ugrilainen seura, Suomen kielen etymologinen sanakirja – Osa: 6 – Helsinki, 1975-1978.

4. Tulajev P. V.: Veneti – predniki Slovanov, Белые альвы, Moskva, 2000.

5. Альманаx »Bapвары«, Моskva, 1999.

6. Гриневич Г. C.: Праславянская письменность, »Летопись«, Моskva, 1999.

7. Comrie Bernard: The Languages of the Soviet Union, Cambridge University Press, Cambridge, 1981.

8. Sabaliauskas Algirdas: We the Balts, Science and Encyclopaedia Publishers, Vilnius, 1993.

9. Гузь-Mapков A. B.: Индоевропейская ucтopua Eвразии — Пpoucxoждeнue славянского мupa, Рикел-Радио и связь, Мoskva, 1995.

10. Чудинов B. A.: CлавянеПисьмo и имя, Издательский центр научных и учебных программ, Moskva, 2000.

11. Чудинов B. A.: Проблема дешифровки – создание силлабария – чтение смешанных надписей, Издательский центр научных и учебных программ, Моskvа, 2000.

 

 

 

Iz angleshchine prevedel avtor

  

 

 

English