Lives Journal 4

Milan V. Smolej

 

 

VENETI, SKANDINAVIJA, RUSIJA

NEKAJ OPAŽANJ

 

Ta prispevek je vsota različnih informacij, ki jih je avtor zasledil in zbral, odkar se je prvič soočil z venetskim vprašanjem. Na Finskem živi že več kot 40 let in je veliko potoval po krajih, ki jih opisuje. Spis nima namena biti znanstven; lahko pa na prošnjo posebej zainteresiranih, ki jih zanimajo določena vprašanja, avtor postreže z navedbami virov.

 

 

Zakaj sta Rusija in Rus v finščini Venäjä in venäläinern?

 

Najprej nekaj zelo osnovnih informacij o Fincih in finščini sorodnih jezikih. Sodijo v tako imenovano uralo-fenno-ogrsko etnično skupino. Finci in njim sorodni etnosi sodijo med avtohtone prebivalce geografskega območja, ki zajema vso severno Evrazijo – od Skandinavije prek današnje Rusije do Urala in Sibirije. Jezikoslovni dokazi, toponimi in arheološke najdbe potrjujejo to trditev. Tu naj naštejem nekaj teh etnij: Finci, Estonci, Vatjaki, Vepsi, Karelijci, Livi, Ingri, Mari, Hanti, Evenki, Nenci, Mordovci, Voguli, Ostjaki, Samojedi, Udmurti itd. Vsi ti narodi imajo izrazito podobno kulturo in veliko jezikovnih podobnosti.

V času, ko je bilo zasnovano tako imenovano drevo indoevropskih jezikov, jezikoslovci niso prav vedeli, kaj storiti s Finci in z njihovimi sorodniki. Tako so preprosto ustvarili novo jezikovno skupino, dali vanjo finščino in njej sorodne jezike, dodali še Madžare, in to skupino poimenovali uralo-ugro-finska jezikovna družina. Ne da bi šli v podrobnosti, se dandanes ta opredelitev zdi neustrezna – finski in madžarski jezik sta si manj podobna kot na primer slovenski in portugalski ali pa grški jezik.

Na Finskem je močan in vpliven Ugro-Finski inštitut, ki opravlja veliko dobrega dela, predvsem glede ohranitve nekaterih redkih oz. izumirajočih ugro-finskih jezikov in njihove kulture. To je povsem logično, saj je bila Finska vedno priznana veličina v svetovnem jezikoslovju (Ahlquist, Castren, Donner in drugi), posebej še kar se tiče sibirskih jezikov. Finski državni radio je poleg Vatikana verjetno edina radijska postaja na svetu z rednimi tedenskimi poročili v latinščini.

Danes Finci imenujejo Ruse – venäläiset. Isti koren (ven) je navzoč v vseh feno-ogrskih jezikih (prim. madžarsko vendek kot ime za Slovence). Finski etimološki slovar navaja, da je bil izraz venäläinen prvič zapisan leta 1593.

Toda kaj je ta beseda pomenila pred tem prvim zapisom, lahko le ugibamo. Finski etimološki slovar papagajsko pojasnjuje, da ta idiom pač izhaja iz nemškega poimenovanja za vse Slovane (sosedi Vendi, Windr itd.) Mar to morda pomeni, da Finci niso imeli lastnega imena za Slovane?

Jasno je, da so Finci poznali svoje sosede in so jih preprosto imenovali Vendi oz. Veni (venä). Isto velja tudi za druge člane fenno-ogrske jezikovne družine. Imena, kot so venäläinen, venä, vene in podobno, so od nekdaj veljala za vsa venetska / slovanska plemena, kjer koli so že živela, bodisi v Skandinaviji bodisi ob Baltiku ali pa v današnji Rusiji.

Kaj pa samo ime za Finsko? Logična razlaga bi bila, da so si to ime preprosto izmislili ignorantski evropski trgovci in popotniki, saj je bilo edino logično domnevati, da je isti etnos živel tako na južnem kot tudi na severnem bregu Baltskega morja. Vinland, Finska – država Venetov. Dejstvo, da Balti imenujejo Finsko v prvotni različici Soome, Suomija, samo potrjuje to domnevo. Trditev nekaterih znanstvenikov, da je v starih časih venäläinen označevalo le Ruse, ne vzdrži kritike. Kot sosedje Skandinavcev, baltskih Venetov in Rusov so Finci uporabljali en sam izraz za vse Slovane.

Na južnem Finskem niso našli nobenih arheoloških ostankov venetskih naselbin. Obstaja pa nekaj najdb, ki jih pripisujejo Vikingom. Toda kaj naj bi iskali Vikingi v surovi in revni Finski? Zadevne arheološke najdbe so nedvomno dokaz rednih trgovskih stikov prek Baltskega morja. Etimološko nerazložljivi finski izraz »vento« pa še vedno obstaja v finščini (v besedi ventovieras). Pomeni tujca, nepričakovanega, neznanega gosta. Lahko pa gremo še naprej, kajti tudi ime junaka Väinömöinena v Kalevali je iz finščine etimološko nerazložljivo. Po mnenju nekaterih znanstvenikov bi to utegnilo pomeniti, da je neki venetski odposlanec prinesel s Kalevalo na sever novo civilizacijo. Znano je tudi, da so heroji, miti in filozofija Kalevale zelo podobni arijskim mitom in legendam.

 

 

Etimologija: Rus in Švedska


S pomočjo etimologije je mogoče dokazati skoraj vse ali nič. Tu sledi nekaj primerov, ki nakazujejo, kako nevarno je uporabljati etimologijo kot osnovo zgodovinske znanosti.

Švedska se v finščini imenuje Ruotsi. Prvi zgodovinski zapisi te besede razlagajo, da je to oseba, ki prihaja z zahoda in je luteranske vere (Švedska je postala luteranska v času reformacije). Vendar pa v jeziku saame (laponsko), ki se danes govori na Norveškem, Ruossi še vedno pomeni Rusijo in Ruse. Po tako imenovani normanski teoriji (o njej pozneje) o zgodovini Rusije beseda Ruot pomeni ime za pokrajino Roslagen na Švedskem (v stari švedščini imenovana Roping), od koder so švedski vladarji izbirali veslače za svoje vikinške ladje. Isti koren še vedno najdemo v finskih besedah, ki označujejo različna opravila v zvezi z vodo, npr. splakovati ipd. Švedska beseda za veslati pa je preprosto »ro« in veslač je »roddare«.

Kaj lahko rečemo o tej etimološki razlagi? Zelo zanimiva, a ne več od tega. Zdi se, da so bili švedski Vikingi v tistem času tako izjemni veslači, da je bila po njih imenovana neka država, tj. Rusija (?).

In še nekaj presenečenj. V nekaterih finsko-ogrskih jezikih »Ruoss« preprosto pomeni Finec (!). Nestor iz Kijeva v svoji kroniki piše, da so se Varjagi naselili v deželi ilmenskih Slovenov, ki se je takrat imenovala Rus. Drugi spet trdijo, da so Varjagi dobili ime po reki Rus, enem izmed pritokov Ilmena. Tudi Prusi (Po-rusi) so dobili ime na podoben način, ker so bili sosedi Varjagov. Baltsko morje pa se je takrat imenovalo Varjaško morje. Ampak izredno zanimiv je tudi neki norveški vir, ki pojasnjuje, da je bilo Rus finsko ime za Švede. Švedi pa trdijo, da so prav Vikingi dali Rusiji ime Rus, potem ko so osvojili mesti Novgorod in Kijev.

Ena od ruskih teorij pa npr. pravi, da je bilo vse območje Baltika vedno slovansko/venetsko, vključno s Skandinavijo. Naj navedem le en dokazni primer: »mål« še vedno v staronorveškem jeziku pomeni jezik (slov. moljba, molitev itd.). Tudi jezikovna konstrukcija skandinavskih jezikov je izredno sorodna slovanski. In prav tako, kot to velja za slovanske jezike, tudi med švedščino, norveščino in danščino ni bistvenih gramatikalnih razlik. Tudi skandinavske stare sage v mnogočem potrjujejo to teorijo. Švedski kralji so imeli vedno uradni naziv med drugim tudi kot kralji Vendov in Vandalov. Za Vandale pa tako ali tako vemo, da so bili le eno od slovanskih plemen.

Ampak zakaj Finci danes imenujejo svojo deželo Suomi? Na to uganko ni dokončnega odgovora – lahko, da je beseda laponskega izvora (jezik saami). Nekateri trdijo, da izraz izvira iz finske besede »suo« (močvirja, barje, morost). Morda pa imamo tukaj pomembno »znanstveno« vzporednico med Slovani in Finci – tudi Slovani so prvotno prišli iz zakarpatskih močvirij, kajne?

 

 

Vikingi, normanska teorija – Varjagi in Rus


Nekoč v davnih časih – to je res pravljica – je živel Nemec, zgodovinar, po imenu Bauer, ki je delal na nekem ruskem sodišču. Mimogrede – gospod sploh ni znal rusko. V tistem času je bilo za rusko visoko družbo v modi biti zelo, zelo evropski. Bauerjev veliki prispevek k svetovni zgodovinski znanosti pa je njegov izum normanske oziroma vikinške teorije o rojstvu Rusije in nastanku kijevske države. Njegova »znanstvena študija« se začne z naslednjo »znanstveno« izjavo:

»Po domnevi, da so bili Varjagi skandinavski Vikingi in torej germanskega izvora, so prvo državo v Rusiji, tj. Kijev, ustanovila germanska plemena.«

 

Ta izmišjljena zgodovinska domneva je bila osnova za zgodovinsko teorijo, ki še danes velja po svetu kot uradno sprejeta razlaga o nastanku Rusije. Po Bauerju so bili Slovani necivilizirani divjaki, dokler jim niso slavni germanski Vikingi prinesli civilizacije. Bauer prav tako trdi, da so bili Slovani v tistem času nepismeni. Vikingi jim niso dali le imena (Rus), ampak tudi vladarsko dinastijo Rurikov, ki naj bi bila skandinavskega porekla. Ni čudno, da so vsi Slovani v očeh Evrope postali sinonim za »Untermenschen«.

Kaj pa je resnica? Švedske razlage nehote le nekoliko pojasnjujejo to temo. Ponavljajo znano Bauerjevo teorijo ter etimološke in zgodovinske probleme preprosto rešujejo s trditvijo, da so Rusi sami Vikinge poimenovali Varjagi, in to naj bi bil ključ. Na ozemlju, odkoder naj bi prihajali ti drzni Vikingi, je v tistem času živelo približno 50.000 prebivalcev, njihovo glavno mesto Birka pa jih je imela nekaj tisoč. Kdo lahko resno verjame, da bi ta populacija zmogla osvojiti Rusijo in ji prinesti kulturo?

Varjagi so bili najodličnejše med baltskimi venetskimi plemeni (najbolj verjetno so bili potomci iz Bretanje priseljenih Venetov). Bili so absolutni vladarji morja, trgujoč iz svoje prestolnice Starigrad, imenovane »baltske Benetke«. Prav tako so imeli stike s svojimi plemenskimi sorodniki – ilmenskimi Sloveni (Ilmen ali Novgorod), in prav Varjagi so ustanovili Novgorod kot repliko svojega Starigrada. Viri povedo, da so Varjagi prišli v Rusijo iz Gardarike (tj. Kraljestvo mest) ob Baltskem morju, z območja cvetočih mest (garda, gorod, grad). Niso bili nikakršni pravljični Vikingi, še manj pa kakšno germansko pleme.

Ruski arheološki viri povedo, da so do danes našli en sam tipično vikinški grob na omenjenem območju današnje Rusije. Poleg tega Nestor jasno poroča, da so prav Varjagi ustanovili tako Kijev kot Novgorod, o Varjagih pa piše izključno kot o Slovenih / Slovanih. Srednjeveški arabski zgodovinarji opisujejo svoja potovanja v Rusijo in naštevajo poslovne jezike, ki so se uporabljali: arabski, perzijski, francoski, španski, italijanski in slovanski – niti z besedico ni omenjen kak germanski ali celo švedski jezik.

 

 

Je Hiperboreja prava razlaga?


Zgodovinarji so bili presenečeni, ko so v indijski vedski mitologiji našli veliko različnih starih zapisov, ki jih je mogoče pojasniti le s podmeno, da vedski narodi niso prišli v Indijo le iz Evrope, ampak tudi s skrajnega evropskega severa – z obal Ledenega morja. V Rigvedi lahko preberemo, da je ozvezdje Veliki medved (Big Ursus) zmeraj vidno na nebu. Drži – vendar ne v Indiji, ampak na območju Arktike. Ali pa v Avesti izjava, da je bila prvotna domovina Arijcev čudovita dežela, polna svetlobe, dokler niso hudobni demoni poslali snega, ledu, mraza in večne noči. To sta le dva od mnogih zagonetnih zapisov v svetih knjigah zgodnjih Arijcev.

V človeški zgodovini je prišlo do drastičnih klimatskih sprememb zaradi premika zemeljske osi. Zato lahko verjamemo, da je bila predzgodovinska Skandinavija in sploh vsa severna Evropa nekoč gosto poseljena. To je pomembno upoštevati, ko govorimo o Venetih.

 

 

Rune

Po uradno veljavni zgodovini so bili Slovani v Rusiji v času vikinških osvajanj (okrog leta 800) nepismeni in so pisavo prejeli od Germanov. Prav tako zgodovina laže, da so Germani (Vikingi) dali Evropi runsko pisavo. Ker ni namen tega kratkega eseja zahajati v podrobnosti (na to temo obstajajo stotine knjig), naj zato navedem le nekaj citatov iz knjige ruskega znanstvenika G. S. Grineviča Praslavjanskaja pismennost, ki je izšla leta 1999.

V knjigi so razvozlani ne le številni »germanski« in »skandinavski« runski napisi, ampak so analizirani tudi runski zapisi iz Južne Sibirije, severne Mongolije itd. Posebno poglavje je posvečeno Etruščanom. Avtor v knjigi dokazuje, da so vsi znani runski zapisi napisani v protoslovanskem jeziku z uporabo tako imenovanega »zlogovnega pisnega sistema«. To metodo so Slovani intenzivno uporabljali že dolgo pred uvedbo glagolice in cirilice. Nekaj zanimivih trditev iz te knjige:

»... Na območju Donave in Dnepra so našli okrog 7000 let stare slovanske napise v zlogovnem pisnem sistemu«.

»... Jezik teh zapisov je nedvomno protoslovanski in je tako slovnično kot leksikografsko zelo blizu današnji ruščini«.

»..., vključno z najstarejšimi zapisi na našem planetu – Vinčanska kultura«.

Močno dvomim, je Grinevič poznal delo Mateja Bora. Zato je toliko bolj osupljivo, da so njune interpretacije nekaterih etruščanskih besedil skoraj identične.

 

 

Iskanje korenin


Iskanje slovenskih korenin je pomembna naloga; iskanje evropskih korenin pa še pomembnejša. Pri bodočih raziskavah bomo morali združevati naše sile. Nimam niti najmanjšega namena propagirati panslavizem, toda dokler zahodni znanstveniki (tudi slovenski) ne poznajo, ne berejo, ne raziskujejo in ne uporabljajo obstoječih ruskih virov o Venetih, se vsi skupaj vrtimo v začaranem krogu.

 

Danes živimo v svetu globalizacije, kjer brezobzirno vlada denar. Denarja ne zanimajo zgodovinske resnice. Psihično bolni politiki bodo vedno našli korumpirane zgodovinarje, ki bodo pripravljeni izmišljati si ali pa ponarejati zgodovinska dejstva, pod pogojem, da so za to plačani. Lep primer za to je Slovenija z nekaterimi svojimi »priznanimi« in »slavnimi« zgodovinarji in arheologi. Njihova slava kajpak zbledi takoj zunaj njihovih varnih univerz in inštitutov z dobro plačanimi delovnimi mesti; mednarodna vrednost te znanosti je enaka ničli.

Kdo bo na novo napisal evropsko zgodovino? Kdaj bodo imeli naši otroci in vnuki možnost izvedeti resnično zgodovino, namesto političnih laži in propagande?

 

 

Viri:

 

1. Мuф о князе Pюpuкe в cвeme зanaднocлавянского происхождения славян, www.arya.ru

2. The Swedish Vikings, Luleĺ University, Sweden.

3. Erkki Ikonen, Aulis J. Joki, Reino Peltola: Suomalais-ugrilainen seura, Suomen kielen etymologinen sanakirja – Osa: 6 – Helsinki, 1975-1978.

4. Tulajev P. V.: Veneti – predniki Slovanov, Белые альвы, Moskva, 2000.

5. Альманаx »Bapвары«, Моskva, 1999.

6. Гриневич Г. C.: Праславянская письменность, »Летопись«, Моskva, 1999.

7. Comrie Bernard: The Languages of the Soviet Union, Cambridge University Press, Cambridge, 1981.

8. Sabaliauskas Algirdas: We the Balts, Science and Encyclopaedia Publishers, Vilnius, 1993.

9. Гузь-Mapков A. B.: Индоевропейская ucтopua Eвразии — Пpoucxoждeнue славянского мupa, Рикел-Радио и связь, Мoskva, 1995.

10. Чудинов B. A.: CлавянеПисьмo и имя, Издательский центр научных и учебных программ, Moskva, 2000.

11. Чудинов B. A.: Проблема дешифровки – создание силлабария – чтение смешанных надписей, Издательский центр научных и учебных программ, Моskvа, 2000.

 

 

 

Iz angleščine prevedel avtor

  

 

 

English