Lives Journal 4

Rajko Shushtarshich

 

GLAS VPIJOCHEGA V PUSHCHAVI

(gnostichni evangelij Janeza Glasnika)

 

Zgodba o Janezu Glasniku,

kot jo je videl njegov  uchenec,

ki ga je zapustil.

 

Ob reki Jordan

 

Tezhko je prichati resnico o Janezu Glasniku,

a uchenec, ki ga je Jezus ljubil, jo je vendarle prichal.

To se je zgodilo v Betaniji, onkraj Jordana,

reke ochishchenja, kjer je Janez krshcheval.

 

 

1.1      V zachetku je bila beseda,

in Beseda je bila pri Bogu,

in Bog je bila Beseda.

 

V zachetku je bilo vse,

in vse je bilo v vsem,

in vse je bilo sámo Vse.

Vse je bilo v zachetku sámo v sebi.

 

V zachetku je bil Absolutum,

in ves Um je bil v njem.

In Umu je bila to beseda:

za vse in nich.

Vse in Nich je bilo v zachetku v Njem.

 

V zachetku je bil Bog,

in Bog ni bil le beseda,

ker je bila beseda she vsa v Njem.

 

3         Vse je po njej postalo,

in Nich ni brez nje postalo,

kar je postalo.

 

4         V njej je bilo zhivljenje,

in zhivljenje je bilo luch ljudem.

 

5          In luch sveti v temi,

in tema se je ni polastila.

Sedaj luch sveti v temi,

in tema se je nje polastila.

In Nich pravi: luch je zaradi teme,

in tema se je polastila luchi,

in tej temi se pravi chlovek.

 

In pravi on:

na zachetku je bil Nich,

in da je On prva beseda,

da ta je bila v zachetku,

v Nichu.

 

6          Nastopil je chlovek,

3          prishel je na prichevanje,

da pricha za Luch,

da bi verovali po njem.

 

8          On ni bil Luch,

on prishel je, da pricha za Luch.

9          Luch razsvetljuje vsakega chloveka,

tako je pricheval Janez;

je zhe prihajala na svet,

a svet je ni spoznal.

10        Svet je postal po njej,

a svet je ni spoznal,

spoznal je ni chlovek.

 

11        V svoj dom je prishel,

a svojci ga niso sprejeli vase:

v sebi ga niso spoznali.

 

12        Ti pa, ki so ga sprejeli,

so spoznali,

da oni so to, kar so iskali,

Iskra bozhanska, otroci Boga;

sprejeli so ime njegovo;

13        ti, ki se ne vidijo

rojene iz krvi in mesa,

po volji duha mochi;

ti vidijo, da so le:

utrinek bezhen,

njega iskra,

iskra Boga.

 

14        In Beseda je postala simbol iz mesa,

in je bivala med nami,

dokler nismo videli slave njene,

polne milosti resnice po Njem,

ki poslal ga je Oche.

 

In Bog je postal le beseda, simbol;

polnimo jo s pomeni praznine,

vseeno je, katera beseda je to,

pomen njen  –

ostaja

isti.

 

In beseda je postala posoda,

posoda je prazna,

prazni smo mi;

globoko v praspominu prichevanje ostane.

 

15        Janez prichuje zanj, kliche, govori;

zaman. 

15        Boga ni nikoli nihche videl,

edinorojeni Sin ga je oznanil,

On je v narochju milosti Njega;

ga je On videl?

 

17        Beseda je zopet postala polna po Njem,

polna milosti in resnice;

po Mojzesu je bila dana postava,

postala je zakon;

milost njegove ljubezni pa je postala resnichna

po Njem, po Jezusu Kristusu.

 

16        In od polnosti Besede njegove

smo mi vsi sprejeli

nje milost za milost,

ljubezen za ljubezen.

 

19        V Betanijo onkraj Jordana,

kjer je Janez krshcheval in pricheval,

so poslali Judje iz Jeruzalema duhovne in levite,

naj vprashajo ga:

Kdo si ti?

 

20        On: Jaz nisem Kristus.

21        Judje: Kaj si ti? Si prerok ti?

On: Nisem.

Judje: Zakaj si prishel? Si prishel, da bi prerokoval?

On: Ne. Nisem zato prishel.

Judje: Kako si prishel? Si prishel, kot je Elija odshel?

On: Nisem. Nisem tako prishel.

22        Rekó mu torej Judje: Povej, kdo si, kaj pravish

sam o sebi,

da damo odgovor tem, ki so nas poslali.

23        On: Jaz sem, ki sem; a vi niste.

Jaz sem “glas vpijochega v pushchavi:

Poravnajte pot Gospodovo” v sebi,

kakor napovedal vam je Izaija prerok.

 

24        Judje farizeji mu ochitajo tako:

25        Krshchujesh, prichujesh, prerokujesh;

a nisi Kristus, ne Elija, ne prerok.

26        On: Jaz krshchujem z vodo,

moj jaz krshchuje z vodo;

sredi vas pa je ta, ki ga vi ne poznate,

27        On, ki gre za menoj,

sem jaz le senca njegova,

On krshchuje z Duhom svetim.

28        To se je zgodilo v Betaniji,

onkraj Jordana,

reke ochishchenja,

kjer je Janez pricheval sebi:

Na vprashanje njih jasno: Kdo si? nisem odgovoril.

Rekel sem: Jaz nisem Kristus, in kako se mi je mudilo,

zakaj sem moral rechi tako?

Saj ne bi razumeli, che bi jim rekel resnico,

vendar razlog to ni, da bi jo utajil.

Saj me niso vprashali: kdo jaz nisem?

In kdo sploh tako vprashuje?

Vedel sem, kaj so hoteli vprashati,

vprashanja so oni postavljali pravilno,

pravilneje bi ne mogli.

In potem sem she rekel:

Med vami je,

sredi vas je, ki ga vi ne poznate.

Che to sem lahko rekel,

in che so to razumeli,

bi lahko povedal vso resnico,

resnica je bila poslanstvo moje.

Njega nisem utajil, a v sebi sem ga utajil,

in to ni bila resnica; resnica je vsa,

ali pa ni resnica.

Jaz krshchujem z vodo;

voda je tako mehka in chista;

ona valovi drugache kot misel,

ona ochisti za pot,

na kateri vidi duhovno oko:

svoje oko, kot oko tujca, ki ne vidi.

On pa je krstil z vodo zhivo zhivljenja,

s studencem, ki teche v vechno zhivljenje;

in z ognjem,

in z zemljo,

z vetrom,

in z etrom.

 

30        On je bil tu dalech pred menoj,

in je oznanil pot,

in resnico,

in milost ljubezni, ki prejeli smo jo vsi po njem.

In On je oznanil:

che verujesh po Bogu v sebi,

si ga videl?

Si videl iskro njegovo v sebi?

Che verujesh po drugem,

ga je videl on?

In ti mu verujesh,

ti je tako lazhje verjeti?

Bosh lahko kdaj videl sam?

Chemu se chudish, chlovek,

le chudezhem?

Kako lepi so chudezhi, che jih vidish v sebi,

po sebi si chudezh.

Che Boga nihche ni videl,

a vseeno verujesh, je chudezh.

Odkod tvoja vera,

che ni preprichanost tebe, preprichevanje sebe,

je nekaj vech;

je slutnja v tebi?

Kaj ni bistvo vere chudezh,

che sam verujesh sebi,

v sebi,

globoko iz sebe,

iz vednosti svoje,

vednosti praspomina?

A mishljenje je chudno,

samo po sebi je chudezh,

in umiranje vednosti je,

in zgodba je le njen okvir,

okvir senc,

simbolni prikaz nje je.

In jaz sem le senca Njega.

On je bil prej, kakor sem jaz bil,

On je bil tu, ko jaz nisem bil.

 

Tako je pricheval Janez resnico o sebi prvi dan;

in vedel je, da se bodo sestali Avatarji na gori.

Tezhko je prichati resnico Janezu,

a uchenec, ki ga je Jezus ljubil, jo je vendarle prichal.

28        To se je zgodilo v Betaniji, onkraj Jordana,

reke ochishchenja, kjer je Janez krshcheval.

29        Drugi dan je chakal Njega, in ko ga je ugledal,

da gre k njemu, je vzkliknil:

O, glej, Jagnje Bozhje, ki gre, da prevzame grehe

tega sveta! Prishel si, da mi odvzamesh greh moj, sveta.

31        Prishel si, ti, ki sem te utajil, jaz te nisem priznal.

In rekel sem, da prihajash za menoj, da ti prihajash drugi.

To rekel sem jaz, ki sem prishel prichevat resnico,

ochishchevati jo, jo z vodo izmiti, da se ona razodene

chista Izraelu; sem zato prishel, da bi jo zatajil?

32        In pricheval je Janez uchencema svojima:

»Videl sem Duha njegovega,

da prihaja, ko golob z neba,

33        a jaz ga nisem poznal,

nisem ga hotel poznati.

On pa, ki je mene poslal,

mi rekel je:

To tvoje je poslanstvo:

Na komer bosh videl, da njegov Duh je ozharjen z Njim,

on ves je z Duhom prezhet; ta krstil bo z duhom

svetlim,

posvechal bo s svetim; ta je; On je.«

34        To videl sem; in prichujem, da je On Sin Boga;

in On me je krstil z duhom svojim,

in jaz sem njega posvetil v resnico mojo.

 

35        Tretji dan je bil Janez poslednjich z uchencema svojima,

ko ugledal je Njega.

36        Pogledal ga je, pogled njegov bil je prosech in otozhen,

govoril je, a uchenca tega nista she slishala. On pa je shel

mimo.

Slishala sta le, kako jima je rekel:

Glejta, On je Jagnje Bozhje, On vama bo pastiroval.

Ta dan se je Janez odrekel dveh uchencev svojih,

ki bila sta mu najbolj ljuba.

Zhaloval pa je Janez za njima,

in zhaloval je Janez, ker On je shel mimo njega.

 

37        Eden od uchencev pa je slishal vse, in prichal je:

Stali smo ob slovesu, Janez Krstnik, in midva,

uchenca njemu ljuba; midva sva slishala vse,

in trgalo nama je srce, a odshla sva, za Njim.

38        Ugledal ju je, preden se je obrnil;

videl ju je,

videl je njuno senco,

videl je njuno srce;

vprashal ju je: Kaj ishcheta?

Onadva odgovorita: Dom tvoj,

kjer stanujesh, ishcheva.

39        On: Pridita in poglejta.

Prishla sta in videla, dom njegov v narochju Boga,

in tisti dan sta bila pri Njem, potem sta pozabila.

Bilo je to okoli desete ure tistega dne. In tako je bilo

z vsemi uchenci njegovimi, razen z enim;

vedno je tako, da je z enim drugache.

40        Drugi od uchencev, ki sta shla za Njim, ko sta videla to,

o chemer je pricheval Janez, je bil Andrej, brat Simona Petra.

41        Ko odshla sta uchenca za njim, je zhalost v njiju preshla

v radost prichevanja, da nashla sta Mesija; kajti onadva

sta iskala uchitelja najvechjega, Mesija sta iskala zhe, ko

tega she nista vedela. Vendar eden od njiju Janeza,

uchitelja svojega do tega dne, ni tako zlahka pozabil kot

drugi, ki hitel je k svojemu bratu, da sporochi mu

42        vse in pa to, da nashli so Mesijo. Njega pripelje k Jezusu.

Ko ga Jezus pogleda, mu reche:

Trd si kot Skalnik, Simon, sin Jonov, ime ti bo Kefa

(po nashe Peter).

43        Ko je hotel Jezus zhe oditi v Galilejo, najde she Filipa

44        iz Betsaide; in reche mu: Pojdi z menoj!

Tudi Filip je shel, ne da bi se obotavljal,

tudi Filip ni mislil na Janeza, svojega uchitelja

do tega dne.

45        In tako so Janeza zapushchali njemu zvesti uchenci, ker

oni so hoteli uchitelja najvechjega, a tako je to moralo

biti.

Malo se je le zataknilo pri Natanaelu.

Ko Filip najde Natanaela, mu pove: Nashli smo ga,

Njega, ki o njem je pisal Mojzes, ki o njem so govorili

preroki; Jezus je iz Nazareta.

46        Natanael pa: More iz Nazareta priti kaj dobrega?

Filip: Pridi, poglej!

47        Ko je Natanael prihajal k Njemu, ga je Jezus videl,

in vanj je videl, in pozdravil ga je tako:

Glej, prvi Izraelec, v katerem ni zvijache, izdaje tihe,

zagnanosti stremushke.

48        Natanael: Odkod me poznash, mar vidish vame?

Jezus hudomushno: Ko si bil pod smokvo, sem te videl;

potem pa resneje: Bilo je to, preden te je Filip poklical.

49        Natanael: O, Rabi, ti Sin Bozhji, ti si kralj Izraelov.

50        Jezus: Ker sem ti dejal, da sem te videl pod smokvo,

verujesh; in ko bosh zopet videl nebo odprto, in angele Bozhje,

ki se dvigajo in padajo, spushchajo do sina chlovekovega,

kaj bosh takrat rekel?

Resnichno, resnichno, dvakrat resnichno vam pravim:

glejte z duhom svojim, z ochmi duha, z duhovnimi ochmi;

in videli boste.

 

In tako je bilo z videnjem vseh uchencev Njegovih,

za hip so videli,

potem so pozabili, she sebi niso mogli verjeti, da

videli so.

Hoteli so pa videti chudezhev veliko, chudezhe neverjetne,

da bi verjeli.

Z enim pa ni bilo tako,

vedno je tako, da je z enim drugache.

In mnogo chudezhev je storil, da bi videli,

a omenil bo uchenec, ki ga je On ljubil, samo nekatere.

 

 

 

V Enonu

 

3.23     Ko je Janez opravljal poslanstvo svoje,

povsod tam, kjer je bilo veliko vode,

in ochishchene, izmite z njo resnice,

se mu je drugich krizhala pot z Njim,

v Enónu blizu Salíma.

Ljudje so bili zhejni resnice,

trumoma so prihajali, se dali posvetiti.

22        Tudi Jezus je prishel in uchenci njegovi

v Judejo. Prebival je tu, in krstil

z Duhom; po duhu uchencev svojih,

ker duha je bilo v ljudeh teh res veliko,

in zheje duhovne veliko.

 

24        Kmalu bo Janez vrzhen v jecho,

a sedaj bil je she tu.

 

25        Nastal je prepir med uchenci Janezovimi

in nekim Judom, o ochishchevanju, zhe drugi.

26        Uchenci gredo k Janezu in tozhijo tako:

Rabi, ta, ki je bil s teboj onkraj Jordana,

velike vode ochishchenja, glej, vsi gredo zdaj k njemu,

a ti si prichal zanj.

27        Samo opomnil jih je Janez na prichevanje svoje,

in dodal she:

30        On mora rasti, jaz pa se manjshati.

Njemu Bog ne daje Duha na mero;

Njega Bog ljubi, vse mu je dal v roke:

vodo, zemljo, ogenj, veter in eter,

v Duhu ima On vse, in vechno zhivljenje vidi;

in Njemu nevernim bo vzel vse.

Ne bodo videli zhivljenja vechnega,

ogenj jih zhge in vechna zheja po njem;

naj ostane v njih vechno jeza Boga?

31        Kdor prihaja od zgoraj, ta je nad vsemi.

Kdor je iz zemlje, prizemljen je,

in govori zemske rechi;

le kdor je prishel iz neba, ta je nad vsemi.

32        On pricha, kar je videl in slishal, le to pricha;

pa njegovega prichevanja nihche ne sprejema.

33        Le kdor je resnichno sprejel prichevanje Njegovo,

je potrdil resnichnost Boga v sebi.

34        Kajti ta, ki ima bozhansko poslanstvo Boga,

govori besede Bozhje, njega Duh je bozhanski.

35        Oche ljubi Sina in vse mu je dal v roke,

ker njega Bog ljubi, ker njemu je Bog vse.

36        Le kdor veruje v Sina Boga,

vidi vechno zhivljenje, vechno ljubezen;

kdor ne veruje Sinu Boga,

veruje v vechno trpljenje sebe,

v vechno jezo Boga v sebi.

Naj ostane ta vechno na njem?

 

4.1       In ko se je to zgodilo, je Jezus odshel iz Judeje.

 

 

 

 

 

 

________

Opombe:

– Oznacheno besedilo je iz knjige Janezovo razodetje ali O treh vrednotah (v primeri s tekstom iz knjige v izdajah iz leta 1986, 1990, 1994 so spremembe minimalne). [Celotna knjiga je kompleksno sovisno sporochilo. Alegorije so v bistvu shifrirano dozhivetje,  ni jih lahko deshifrirati; sporochilo, razdeljeno  na posamezne zgodbe, pa je nekoliko lazhje.]

– Sporochilo Janezovega evangelija je po bistvu gnostichni tekst. Pisal (ali prepisal) ga je gnostik. Evangelij po Janezu je gnostichni evangelij. Tudi pri prepisovanju ali redakciji sv. Ireneja (Irenaeus, shkof iz Lugdunuma, Galija, c. 130-202; zdaj Lyon, Francija) je bistvo tega sporochila nedvoumno: spoznavanje boga – gnoza. Posebej pa to velja za prvo poglavje.

– Janez Krstnik ni bil le krstitelj z vodo, bil je Glasnik – uchitelj gnoze. Zgodba o Janezu Glasniku (Krstniku) – prvo poglavje Janezovega evangelija (uchenca, ki ga je Jezus ljubil) – je gnostichni evangelij Janeza Glasnika. V njem je zapisano bistvo gnoze tako, kot ga je uchil Janez Glasnik, prvi Janezov uchitelj. Za prvo poglavje Janezovega evangelija lahko torej rechemo, da je evangelij Janeza Glasnika.

– Avatarji na gori – (glej: Dopolnitev spremne besede za tretjo izdajo knjige Janezovo razodetje; Sporochilo Avatarjev na gori)

 

Morda nepotrebna opomba: Gnostichna sporochila nam sama govore, v prispodobi recheno, govore nam trikrat resnichno: prvich, kot zgodba, che jo beremo neobremenjeno; drugich, v duhu – ko gledamo z duhovnimi ochmi, lahko bi tudi rekli – z intuicijo, ker zgodba je le okvir za vrednote – neposredna dejstva zavesti; tretjich, s srcem chistim, nekateri bi rekli – s chistim umom. Vera v gnostichnem tekstu (navadno ali vechinoma) pomeni gotovost iz spoznanja, je gotovost intuicije uma, drugache recheno: intuitivna gotovost je vednost, gotovost, ki govori sama zase.

Tezhko bi zase dejal, da sem veren, prej, da sem rojen skeptik, da nichesar ne verjamem, she sebi samemu ne. »Najtezhje je verjeti sebi – samemu.« Svoji intuiciji, che hochete. 

Metafiziko imam raje kot filozofijo; hermenevtika je chudovita metoda; gnoza pa je skrivnostna, skoraj nedoumljiva. Bistvo gnoze je vednost iz spoznavanja (ne vere), ta vednost je chudezh. Sam se venomer znova chudim temu, kar presega chlovekov razum, in daje spoznanju posebno gotovost. (Op. avt.)

 

 

_______

Glej: Jn 1.26; 1.28; 1.30; 3.2; 21.14; 21.25; 21.26;   

        Iz 11.2 (Jn 1.33); 40.3 (Jn 1.23).

 

 

 

English