Lives Journal 5

Franci Zagorichnik

 

STALIN

Shanson za Jano Kvas

 

Na robu pozabljènja

velikan

nekdo drugi ali nekdo blizhji

stopa med nadlezhna bitijca

kot med mravljince z bezgà

na njihovi mravljivi pashi –

in zdaj po roki gor in pod rokav

da se ne otresesh kar tako

hitrih ugrizov, nujnih stremljenj

brezupne panike, strazhne

militantnosti podvrste.

A kaj se ve –

saj bo katera njih she prezhivela

to nadraso!

 

Ja, dajte zhe no mir!

Saj kar prosijo, da jih speshtash

kvechjemu odpihnesh.

 

Spod se prestopim v mislih –

vrh visok se ne vidi zgor –

res pa stresem z glavo

ob shipi avtobusa Bled-Rogashka slastína.

Je mar kdo videl, mar kdo slutil

kaj vse se tu dogaja znot temè

teména?

 

Nekje skoz Celeio

bistrò Stalin (v cirilici).

Manjshe zlo – Hitler

preventivno nedovoljeno –

glasno prepovedano

in kako bístro!

 

Tisti pravih barv – naravnost

velichastni so – tudi po svojem

zlochinstvu. Pa saj je skoraj nash!

Le naj mravljinci mravljivi

polnijo obchinske moshnjiche –

za drugega niso.

 

Poskusite, poskusite z bistròjem

Pri Adolfu, Kava-bar Benito!

Tud Pivnica Tito ne bi shla

– da ne bi zhalili celejskih

evropcev al azijatov

ali kar zhe so.

Dasi se ne ve natanko

kdo vse lové, obchani

iz strgane malhe té –

 

na majavem robu resnichnosti

nevredne pomnenja.

 

 

5. julja 1995

 

 

 

____________________

»Locheno« (postúmno) mnenje pesnika Francija Zagorichnika o poimenovanju bistroja STALIN v Celju;

»Tud Pivnica Tito ne bi shla« – preroshko glede na simptomalni »ustavni problem« z ljubljansko Titovo cesto v letu 2011.

(Op. ur.)

 

 

 

English