Franci Zagorichnik
STALIN
Shanson za Jano Kvas
Na robu pozabljènja
velikan
nekdo drugi ali nekdo blizhji
stopa med nadlezhna bitijca
kot med mravljince z bezgà
na njihovi mravljivi pashi –
in zdaj po roki gor in pod rokav
da se ne otresesh kar tako
hitrih ugrizov, nujnih stremljenj
brezupne panike, strazhne
militantnosti podvrste.
A kaj se ve –
saj bo katera njih she prezhivela
to nadraso!
Ja, dajte zhe no mir!
Saj kar prosijo, da jih speshtash
kvechjemu odpihnesh.
Spod se prestopim v mislih –
vrh visok se ne vidi zgor –
res pa stresem z glavo
ob shipi avtobusa Bled-Rogashka slastína.
Je mar kdo videl, mar kdo slutil
kaj vse se tu dogaja znot temè
teména?
Nekje skoz Celeio
bistrò Stalin (v cirilici).
Manjshe zlo – Hitler
preventivno nedovoljeno –
glasno prepovedano
in kako bístro!
Tisti pravih barv – naravnost
velichastni so – tudi po svojem
zlochinstvu. Pa saj je skoraj nash!
Le naj mravljinci mravljivi
polnijo obchinske moshnjiche –
za drugega niso.
Poskusite, poskusite z bistròjem
Pri Adolfu, Kava-bar Benito!
Tud Pivnica Tito ne bi shla
– da ne bi zhalili celejskih
evropcev al azijatov
ali kar zhe so.
Dasi se ne ve natanko
kdo vse lové, obchani
iz strgane malhe té –
na majavem robu resnichnosti
nevredne pomnenja.
5. julja 1995
____________________
»Locheno« (postúmno) mnenje pesnika Francija Zagorichnika o poimenovanju bistroja STALIN v Celju;
»Tud Pivnica Tito ne bi shla« – preroshko glede na simptomalni »ustavni problem« z ljubljansko Titovo cesto v letu 2011.
(Op. ur.)