Lives Journal 5

Franci Zagoričnik

 

STALIN

Šanson za Jano Kvas

 

Na robu pozabljènja

velikan

nekdo drugi ali nekdo bližji

stopa med nadležna bitijca

kot med mravljince z bezgà

na njihovi mravljivi paši –

in zdaj po roki gor in pod rokav

da se ne otreseš kar tako

hitrih ugrizov, nujnih stremljenj

brezupne panike, stražne

militantnosti podvrste.

A kaj se ve –

saj bo katera njih še preživela

to nadraso!

 

Ja, dajte že no mir!

Saj kar prosijo, da jih speštaš

kvečjemu odpihneš.

 

Spod se prestopim v mislih –

vrh visok se ne vidi zgor –

res pa stresem z glavo

ob šipi avtobusa Bled-Rogaška slastína.

Je mar kdo videl, mar kdo slutil

kaj vse se tu dogaja znot temè

teména?

 

Nekje skoz Celeio

bistrò Stalin (v cirilici).

Manjše zlo – Hitler

preventivno nedovoljeno –

glasno prepovedano

in kako bístro!

 

Tisti pravih barv – naravnost

veličastni so – tudi po svojem

zločinstvu. Pa saj je skoraj naš!

Le naj mravljinci mravljivi

polnijo občinske mošnjiče –

za drugega niso.

 

Poskusite, poskusite z bistròjem

Pri Adolfu, Kava-bar Benito!

Tud Pivnica Tito ne bi šla

– da ne bi žalili celejskih

evropcev al azijatov

ali kar že so.

Dasi se ne ve natanko

kdo vse lové, občani

iz strgane malhe té –

 

na majavem robu resničnosti

nevredne pomnenja.

 

 

5. julja 1995

 

 

__________________

»Ločeno« (postúmno) mnenje pesnika Francija Zagoričnika o poimenovanju bistroja STALIN v Celju;

»Tud Pivnica Tito ne bi šla« – preroško glede na simptomalni »ustavni problem« z ljubljansko Titovo cesto v letu 2011.  

(Op. ur.) 

 

 

 

English