Lives Journal 5

Matej Krajnc

 

PRILIKA O POETICHNI PALICI

 

»Rekel si, da je nujno, Franci!«

»Nujno, nujno!«

»Kaj pa se je zgodilo?«

»Nujno, nujno!«

»Ne ... kaj se je zgodilo, me zanima?«

»Zakaj?«

»Ker je ura shtiri zjutraj, jaz pa stojim v tvoji garazhi!«

»Aja ... Uh ... Ja, seveda ... Oprosti ... Zmeden sem, vesh, nekaj novega sem izumil, pa me she malo drzhi entuziazem ...«

»Torej si she overvelman!«

»Kaj?«

»Overvelman si! To je iz angleshchine. To se tako reche!«

»Da se reche?«

»Saj ni vazhno, povej mi zdaj, kaj se je zgodilo?«

»Izumil sem palico!«

»Kaj si?«

»Palico. Palico sem izumil!«

»Chestitam, za to je bilo vredno vstati tako zgodaj! TESLO, OB POL SHTIRIH ZJUTRAJ ME KLICHESH, KER SI IZUMIL PALICO????!«

»To ni navadna palica, buchman! Pochakaj, da povem do konca!«

»Kaj pa je? Super palica? Palica, ki bruha kovance? Palica, ki kuha kavo? Palica, ki ti prizhge chik? Palica, ki namesto lastnika plachuje alimente? KAKSHNA PALICA, ZINI ZHE!«

»Joj, si zoprn!«

»Tudi ti bi bil, che bi imel ob shestih sluzhbo, pa bi te kdo zbudil ob pol shtirih!«

»Izumil sem palico Ropotá-topotá!«

»KAJ???«

»Saj si slishal, ne deri se vendar tako, celo ulico bosh zbudil!«

»PALICA ROPOTÁ-TOPOTÁ? KAKSHNA OSLARIJA PA JE TO?!«

»To je posebna palica! Ti bom pokazal. Glej, zhe na pogled je nenavadna!«

»Kaj nenavadna? Les si oblozhil z decimetrom mufa! Kaj je v tem nenavadnega?«

»To je inovacija za zimske sprehajalce! Zdaj pa poglej, kaj se zgodi, che pritisnem na tale gumbek tu!«

FLOP!

»In v Xanaduju Kublaj kan zgradil si dvorec je krasan ... Kaj hudicha naj to pomeni?«

»To je Coleridge, in nehaj zhe bedasto sprashevati! To je poetichna palica!«

»POETICHNA palica?! Hudicha!«

»Ja. Vanjo sem vgradil listke z odlomki iz daljshih pesmi, nekaj sem jih tudi sam prevedel, vesh!«

»Popolnoma se ti je opledlo! Kaj bosh s palico, ki bruha pesmi?«

»To je obrambna palica. Ko bo lastnika take palice na cesti nadlegoval huligan, bo on vanj izstrelil, reciva, odlomek iz Klopstocka!«

»Koga?«

»Pozabi! Vanj bo izstrelil pesem! Verzi bojo barabo zmedli, a vidish tale ostri konec palice, iz katerega letijo listi? S tem bo potem lastnik palice huliganu predrl lobanjo ali iztaknil ochi ali karkoli pach se zhe v obrambi pochne, in se s tem obranil pred nasiljem! To bo revolucija! Nobenih ogabnih sprejev vech, nobenih pishtolic, skritih v prsnih zhepih, nobenih klicev na pomoch!«

»Uh!«

»Kaj uh?«

»Ti si nor!«

»Zakaj?«

»Razen kakshnih shibkejshih stark vendar nihche nima palic!«

»Ampak ko se bo razvedelo, da so neke vrste kulturni rekvizit, bodo postale modne. Zato sem te pa poklical! Zhe danes zjutraj si mora tvoja firma izmislit reklamo za moje palice!«

»Franci, kaj ko bi ti sedel, jaz pa ti skuham en dober chaj, potem pa greva spat za kako urico, a? Si vcheraj prevech delal, kaj?«

»Vesh kaj ti bom povedal?«

»Kaj?«

»******, ****!!!«

»Vesh kaj, navaden prasec si!«

»Ti si prasec! Napredku se postavljash po robu!«

»Moja firma ne bo zapravljala chasa in denarja za nekakshne blesave palice, ki streljajo poezijo. A si chisto nor? Izdelava reklame stane celo bogastvo! Saj nimash denarja, da bi mi to plachal!«

»Zato ti pa ponujam 40 % dobichka!«

»Kakshnega dobichka?«

»Od prodaje palic!«

»40 %?«

»In che bosh she naprej technaril, te pobijem z Goethejem!«

»Ti si popolnoma nor!«

»Bosh ali ne bosh!«

»Polovico dobichka. In che bom imel izgubo zaradi palic, jo bosh ti plachal!«

»POLOVICO dobichka? S prijateljem se bosh cenkaril?!«

»Za 40 % se ne bom blamiral, niti za prijatelja ne! Dovolj je zhe kruto dejstvo, da sem moral vstati ob pol shtirih.«

»Ne zaupash mi ravno prevech, kaj?«

»Sploh ti ne zaupam, she posebej ne s tákole robo!«

»Dobro, prav! 50 %, ampak reklama mora biti res dobra!«

»Daj sem to nesrechno palico!«

»Da ne bi kaj poskushal, imam she tri palice tamle v kotu!«

»Norec!!!«

»Kdaj te lahko poklichem?«

»Opoldne poklichi! Posinek se bo pozabaval s to zadevo, pa bom poskrbel, da mu ne bo vzelo prevech chasa, ker moramo do jutri oddati reklamo za Fitnes center Spodnje Kra...«

»To me ne zanima! Opoldne te poklichem!«

»Uh!«

»Kaj uh?«

»PRAV!«

»Ne bo ti zhal!«

»O tem she nisem preprichan!«

»Hvala, ker si prishel!«

»Ko bosh naslednjich kaj izumil, me prosim pusti spati!«

»Che ne moresh spati, imam tu zadaj v omari uspavalno stojalo!«

»Nisem rekel, da ne morem spati! Odlichno bi spal, che me ne bi zbudil nek norec! Kakshno uspavalno stojalo?«

»Stojalo, ki uspava!«

»Spet eden tvojih bedastih izumov. Kako te kos plastike lahko uspava?«

»Ko bi rad spal, pa ne moresh, pritisnesh na gumb na vrhu stojala, in stojalo zachne glasno zehati in hkrati prepevati Odo radosti!«

»Vechje oslarije she nisem slishal!«

»Chakaj, ti bom dal eno stojalo, pa ga preskusi! Sicer she ni chisto izgotovljeno, dodelujem ga she!«

»Uh!«

»Primi ga takole ... ja, zlozhi se ... Takole, ja! Se slishiva opoldne! Hvala, ker si prishel!«

»Kaj pa naj bi, che si me zhe zbudil! Mimogrede ... zakaj si dal palici ime Ropotá-topotá? To je najbolj neumno ime za palico, kar sem jih slishal!«

»Ker se fino rima!«

 

 

 

 

English