Matej Krajnc
SHTIRI PESMI PO CARYJU GRANTU
Vchasih se zdi, da ljudje dajejo ladjam chisto
prevech zhenska imena. Recimo: Fracha, Devica …
Kar poglejte malo po izolski rivieri!
Dobro, tisto so bolj barchice, ampak
nobeno drevo se jim ne priklanja.
(Ona pesem je res butasta:
che barchica plava po morju,
kako neki naj bi se priklanjala
drevesa? In vetru je tudi po moje vseeno,
che je barchica motorna. Jebi ga,
reche, ti samo nalij dovolj bencina v
tisto porisano truplo!)
Noben galeb se ne spusti dovolj nizko,
da bi videl, kaj se dogaja
na barchicah. Turisti fotografirajo.
Turisti she vedno fotografirajo. Turisti
se slachijo. Potem v filmih vedno preklopijo
na kakshen prizor v avtomobilu.
SEVER-SEVEROZAHOD
Avtobusi kolobarijo
in zavijajo po Wolfovi in sekajo noge turistom,
ki ne vejo,
da je okoli Tromostovja
treba bit previden.
Taksiji. Avtobusi. Oni vlakec, ki pelje na grad.
Vsi imajo radi noge turistov.
Chudno,
prichakoval bi,
da jih bo bolj zanimal
njihov denar.
SLYVIA SCARLETT
Rad bi te poljubil,
a she raje ti izderem srce,
lépo, tiktakajoche,
peklenski stroj tvojih prsi.
SMER TOKIO
Zvilomljam se na vzhod.
Ne, pardon,
na vhod.
To sem si izmislil.
Nisem nor,
mogoche samo chudno suchem ochi
in ker ne znam voziti kolesa,
sem mogoche videti pohabljen.
Tudi v hrib mi vedno ne gre,
lomim si kolena,
da potem shepam vsaj sedem dni.
Tudi to sem si izmislil.
Veter je pach tak,
da me zvilomlja.
2006