Lives Journal 5

Matej Krajnc

 

ŠTIRI PESMI PO CARYJU GRANTU

 

HIŠICA NA VALOVIH

 

Včasih se zdi, da ljudje dajejo ladjam čisto

preveč ženska imena. Recimo: Frača, Devica …

Kar poglejte malo po izolski rivieri!

Dobro, tisto so bolj barčice, ampak

nobeno drevo se jim ne priklanja.

(Ona pesem je res butasta:

če barčica plava po morju,

kako neki naj bi se priklanjala

drevesa? In vetru je tudi po moje vseeno,

če je barčica motorna. Jebi ga,

reče, ti samo nalij dovolj bencina v

tisto porisano truplo!)

Noben galeb se ne spusti dovolj nizko,

da bi videl, kaj se dogaja

na barčicah. Turisti fotografirajo.

Turisti še vedno fotografirajo. Turisti

se slačijo. Potem v filmih vedno preklopijo

na kakšen prizor v avtomobilu.

 

SEVER-SEVEROZAHOD

 

Avtobusi kolobarijo

in zavijajo po Wolfovi in sekajo noge turistom,

ki ne vejo,

da je okoli Tromostovja

treba bit previden.

Taksiji. Avtobusi. Oni vlakec, ki pelje na grad.

Vsi imajo radi noge turistov.

Čudno,

pričakoval bi,

da jih bo bolj zanimal

njihov denar.

 

SLYVIA SCARLETT

 

Rad bi te poljubil,

a še raje ti izderem srce,

lépo, tiktakajoče,

peklenski stroj tvojih prsi.

 

 

 

 

 

 

SMER TOKIO

 

Zvilomljam se na vzhod.

Ne, pardon,

na vhod.

To sem si izmislil.

Nisem nor,

mogoče samo čudno sučem oči

in ker ne znam voziti kolesa,

sem mogoče videti pohabljen.

Tudi v hrib mi vedno ne gre,

lomim si kolena,

da potem šepam vsaj sedem dni.

Tudi to sem si izmislil.

Veter je pač tak,

da me zvilomlja.

 

 

2006

 

 

 

English