Lives Journal 5

Rajko Shushtarshich

 

ZGODBA O PILATU I

Pilatove sanje

 

Pilatove sanje

 

Ta noch je bila chudna noch,

ena tistih, ki chloveku ne pusti spati.

Oko ni videlo nichesar,

pa je vseeno vedel, da nekaj je v zraku,

veter je vel bolj tiho v kroshnjah dreves,

nekaj je hotel ta veter njemu rechi, a kaj?

 

Do pogovora z ljudmi ni mu bilo,

on je bil sam sebi tujec.

Govoril bi Pilat s psom,

ki ga je, njega, ljubezni uchil,

do ljudi, in drugih bitij, ki niso ljudje;

a to noch ni mogel govoriti z nikomer,

she sam s seboj ne.

Utrujen, je Pilat legel,

morda bo le malo zaspal.

 

Sanjal je,

sanjal je Pilat najbolj chudne sanje, ki jih je kdaj sanjal;

sanjal je samoto.

Bil je sam tisto noch,

noch pred pripravljalno nochjo;

in drugo noch, na pripravljalno noch,

je bil she bolj sam;

in tretjo noch, na Veliko noch,

tako sam, da to izrechi ni mogoche.

Pilat je sanjal, da to noch ni zatisnil ochesa,

da se je vrnil k premishljevanju svojemu, govoru ozhjemu,

se trudil, da v njem bi ostal;

vse je hotel pustiti za sabo,

pa ni mogel, bilo je v njem;

ko bi mogel zaspati, oditi v svet sna,

in svet naslednji, kamor sen ne sezhe,

kot vse druge nochi dnevov,

do tega dne, ko srechal je Njega.

 

Bilo je v Njem nekaj,

chesar videlo ni njegovo izkusheno oko

she nikoli v chloveku

med toliko ljudmi, a poznal jih je mnogo.

 

Sedaj zopet sanja tesnobo samote:

Odshli so uchenci Njegovi skupaj,

a vsak njih je bil sam;

tako sam pa kot on osamljen

bil ni nihche njih.

Samo on je vedel, ne da bi verjel chudezhem,

njemu edinemu, chudezhev ni bilo treba,

a bil je zato, tako strahotno:

sam.

 

She v sanjah si je rekel Pilat:

te sanje bom pozabil. Spoznal se je Pilat na ukaze

svojemu duhu nochi, ki sanje po njem se ravnajo.

Potem se Pilat preseli v svet onstran sanj,

zaspal je s trdnim snom.

 

Vstal je chil, in vesel je bil tega,

ker chakal ga je naporen dan.

Porochila, ki so mu jih prinashali, so govorila,

da med Judi vre; nekatera so omenjala mogochost vstaje,

a Pilat vedel je, da te nevarnosti ni, da to porochajo tisti,

ki prevech si pohvale zhele, napredovanja she bolj.

Sanj svojih se ni spominjal, ukaz je torej deloval.

 

 

 

 

Pilatova druga noch

 

To noch Pilat ni zatisnil ochesa.

Premishljeval je;

pa zopet se muchil, kako bi zaspal,

da vse bi pozabil, kar se zgodilo je tega dne,

in dan nadaljeval z jutrom,

kot vse druge dni,

do dne tega, ko srechal je njega.

Bilo je v njem nekaj,

chesar videlo ni njegovo izkusheno oko she nikoli v kakem chloveku

med toliko ljudmi, ki poznal jih on ni malo.

Pa tudi tega bi ne mogel z gotovostjo rechi sebi:

ni njega poznal zhe od nekod?

Morda pa je sanjal o njem, vendar ne;

takih sanj bi se Pilat spominjal.

Na sanje je dal veliko, ne manj kot na resnichnost vsakdanjo;

v sanjah razbral je dvakrat resnichno resnichnost.

Che nekdo ima rad sanje, raje kot resnichnost,

potem so mu sanje bolj resnichne od resnichnosti same,

tako je mislil Pilat, da ne bi se zasanjal podnevi,

da ostal bi na trdnih tleh; ker she tako lepe sanje,

ki v njih si svoboden; imajo to pomanjkljivost;

da v njih rishesh in brishesh sam, kakor je volja tvoja

svobodna.

Resnichnost vsakdanja pa je trdna, ne izbrishesh tako

lahko zapisa, dejanj svojih.

 

Zachel je sprashevati Pilat sebe samega,

tistega torej, na kogar se je on najbolj zanesel,

na chigar misli je najvech dal.

Kdaj storil sem danes tisto veliko napako?

Kdaj zamudil sem prilozhnost svojo,

da ravnal bolje bi, bolj elegantno,

ker tudi na estetiko sojenja sodbe,

Pilat dal je veliko, ko zhe pravichnost mu uhajala z rok je.

Ena misel bila je tu, ki vplivati nanjo ni mogel;

vrela je v glavi njegovi, utrujeni od tezhe zhivljenja,

ki naprtil si ga je zaradi slave blede;

ta grozila je unichiti smisel vseh njegovih naporov,

zhivljenja njegovega celoto:

Temu chloveku sem storil krivico;

pa dobro, saj prvi ni, ki sem mu jo storil,

je morda zadnji chlovek on?

Je ta, ki sem mu sodil,

zato tako pomemben zame?

 

Ko tako je mislil, je vedel, da je blizu.

Ta misel na chloveka bila je kljuch,

morda bila je reshitev vseh njegovih vprashanj;

ravno v njej?

Sedaj je vedel, da bo nashel,

samo zastaviti mora vprashanje pravilno.

Sem mu sploh kdaj skushal verjeti?

Ne, nikoli mu nisem verjel.

Pa, che bi mu verjel?

Potem bi on vodil proces, in jaz,

moj jaz bi bil njegova igracha.

Saj on ni bil sam.

On ni sam vodil sebe.

Neka zhalost, hrepenenje bilo je v njega ocheh;

a tega Pilat ni bil vajen videti,

na procesih zhe ne.

Vsak chlovek pred njim,

pred njegovo mochjo se je bal;

strah je sijal iz ochi sojenih,

vsaj glavni ton in lesk jim je dajal.

A ta chlovek ne,

zopet je bil drugachen.

On ni se bal,

to je vedel Pilat z gotovostjo,

on ni se bal smrti,

niti boga se ni bal.

Jaz pa,

sem kot vishek domiselnosti svoje izrekel mnozhici

nekaj lepih, res lepih rekel.

Ta rekla imela so magichno moch v sebi,

in delovala so z njo na mnozhico,

vso maso to,

na drhal celo.

A nanj niso delovala ta rekla, niti malo ne.

Eno pa morda je le delovalo, da to je bilo:

Glejte, chlovek je!

Kaj ni nekako drugache pogledal vame,

ko sem to reklo izrekel?

Kaj hotel je rechi, kaj govoril z ochmi?

Je hotel rechi: Tako se s chlovekom ne dela.

Ne.

Morda pa on sam ni bil chisto gotov vase,

che chlovek je, kralj je:

kaj bi bil lahko she on?

Kaj bi bil on sebi,

kaj bil je on za sebe resnichno?

Pa saj nisem dejal: Glejte, le chlovek je!

Niti dejal nisem: Le glejte, chlovek je!

Vseeno ni mogel slepiti sebe Pilat;

njegov ton je bil tak, ki vse je dejal,

vech kot besede samo.

In kdaj sem se z njim pogovarjal?

je premishljeval Pilat,

Sploh nikoli?

Tedaj bil je ta pogovor mochnega, gluhega,

z nekom, ki nima nobene mochi;

pa jo vendar ima, izzhareva jo, kot bil bi kraljev kralj.

Govoril je on njemu, Pilatu najvech, ko molchal je;

in najbolj globok je bil njegov molk dvakrat.

Dvakrat je njega, Pilata uzhalil tako,

kot nihche pred njim she uzhalil ga ni,

in samo dvakrat je bil Pilat, v vsem svojem ponosu zhivljenja,

resnichno uzhaljen:

in slishal ga nisem, je doumel Pilat, ne zato,

ker me resnichno je ranil, prizadel ponos moj,

slishal ga nisem, ker ga v tem govoru molka njegovem

nisem poslushal.

Je bila to uzhaljenost druga, z dna dushe, ki mi zaprla je

ochi in ushesa, in nisem ga slishal po njej?

Sedaj je Pilat vedel, da bi moral govoriti z njim;

vedeti bi moral, kaj misli ta chlovek.

Saj ni vedel nichesar o njem;

niti tega ne, koliko jih je, njih, ki so v resnici z njim.

Vsa ta porochila o njem; porochila najboljshe sluzhbe tajne,

ki imel jo je kdaj kdo, v cesarstvu rimskem, ki bila je njegova;

so prazna.

Tako obilna so, a prazna;

govorila niso nichesar o njem, chloveku;

o tem, kar on je, nichesar;

o vsem drugem da,

o malenkostih in podrobnostih,

in bolj kot o njih, o slepoti porochevalcev, bedi njih uma.

Zhalostno je vladati z orozhjem tajnosti;

v tajnosti je moch izredna, vsa moch cesarstva, njega organizacija

temelji na njej.

A tako zhalostno je vladati z ovadbo, s strahom pred njo;

zahrbtno je tako vladanje, a to ni najhuje;

hudo je, ker vladanje tako je bedno,

ko misli, da najvech vidi, takrat ne vidi nichesar vech,

to vladanje je slepo.

V mislih odshel je Pilat k njemu:

ochishchen napuha mochi, zhalosten reven;

oropan svojega zhivljenja smisla;

utrujen od ene nochi misli,

tezhjih on do te nochi pred nochjo imel ni.

Chudno obchutenje, njemu neznano doslej:

Pilat je bil svoboden,

svoboden tako bil ni nikoli dotlej,

da svoboda se lahko obchuti, tega ni vedel,

obchutil tako je on ni she.

 

Tako ponosen je bil Pilat na svojo svobodo nekoch;

a sedaj je vedel, da on ni vedel, kaj ona je,

niti sanjalo se mu ni o njej.

Ko je mislil, da je vedel od vseh drugih najvech o njej;

je bil on shele ta, ki je bil v vsem cesarstvu prvi,

po ravnanju svobodnem;

ker vse svoje zhivljenje podredil je volji svobodni,

on ravnal je sebe po njej, in cesarstvo bi lahko ravnal,

po njej, pa tega ni hotel,

ker hotel je vech,

po tem je bil on svojsko svoj;

in to mu je bilo vech,

kot che bi bil prvi na dvoru Rima.

 

Ta chlovek pa imel je moch,

da vzel mu je najvech, kar imel je,

vsaj mislil je tako do dne tega;

on vzel mu je sebe samega;

jaz njegov,

oholi.

Sedaj je Pilat vedel, da ustavil bo vrenje misli,

ki grozile so mu vzeti noch, in spanje njemu tako potrebno,

in sanje,

in to, kar je onkraj sanj.

 

 

 

 

Pilatove sanje

 

On je bil sam,

chakal ga je, vedel je, da bo prishel.

Nedorechene, a vseeno izrechene misli

so bile te, ki so izmuchile Pilata;

in ga privedle k Njemu,

bil je sedaj chist,

ochishchen balasta vednosti svoje,

ki ni bila majhna.

 

Gledala sta se in molche govorila.

Ni bilo opravichevanja, ne posipanja s pepelom;

morda le solzi,

she to ne,

le rahlo so ochi sanjajoche grozile Pilatu,

da orose se,

in zamegle zor njih

she globlji.

 

Bila sta tako,

drug z drugim,

govorila sta si, sebi, o drugem,

in ni priche, ki prichevala bi,

o govoru njunem.

Za priche je bil pogovor njun:

molk.

 

Se bo sploh lahko she lochil od Njega,

se je vprashal Pilat?

On pa ga je samo gledal,

morda malo globlje.

Pilat pa je hotel preveriti svoje spoznanje,

in izmenjala sta nekaj stavkov

po uri molka in zrenja, zveneli so tako tuje.

Potem se je lochil Pilat od Njega.

 

Odshel je Pilat,

in tisti solzi sta kanili,

v jechi na tlak,

bili sta svetli kot iskri,

vsaj tako ju je videl strazhar.

 

 

 

 

Sanjsko porochilo

 

V porochilu tajne policije cesarske,

tiste, ki bila je, da nadzira Pilata,

za katero je on vedel, a ga ni motila,

ker taka so pravila te igre mrachne,

je pisalo vse.

 

Pilat je pazljivo prebral obe inachici,

dasi bi mu kdo oporekal, da sta to inachici prichevanja

o isti zadevi.

Obe torej ne prideta v poshtev,

katero od njiju bo pravo,

to bo she premislil.

Dejal si je:

che to kdo razume, prav,

meni je prav tako.

 

V prvi inachici tajnega porochevalca,

ki je bil, mimogrede recheno, najboljshi,

ki ga je premoglo cesarstvo,

in res ni bil slab,

a kako bi mogel zapisati molk?

Torej vse, kar je pisalo v prvi inachici,

je bilo povsem nepomembno za drugo.

In vse, kar je pisalo v drugi inachici,

je bilo nepomembno za prvo,

ker je zhe v njej pisalo vse.

 

 

Pisalo je torej ...

 

 

 

 

Zaslishanje pred usmrtitvijo

 

Zaslishevalec: Pilat sam, osebno

Zaslishani: Inkriminirani Nazarenchan Rimski

 

Pilat O svobodni volji moja vednost po njej ni bila zmotna,

sem dojel jo?

Nazarenchan Ja.

Pilat Kaj ni potem svobodna volja v protislovju z bozhjo voljo?

Nazarenchan Ni.

Pilat Je Bog dal chloveku svobodno voljo, ga je takega ustvaril?

Nazarenchan Ni mu je dal, in mu je ne jemlje, ni ga takega ustvaril,

vech kot stvaritev je on, on je ta, ki je ustvaril; on je to,

kar je ustvaril.

Pilat Sta potem svobodna volja in bozhja volja isto, med njima

ni razlike, je ista volja to?

Nazarenchan Vseeno je, kako ti pravish,

lahko ju zamenjash, pogosto tako je, a nista isto.

Za tebe nista isto, a postaneta isto, a do tja je she dalech,

tako bi rekel ti.

V resnici pa je tu, ves chas je prisotna, le dosechi do nje ne

more chlovek.

Pilat In ti, ki pravijo, da ravnajo po njej,

po najvishji volji, ti varajo?

Nazarenchan Njega ne varajo, mene ne varajo, tudi tebe bi tezhko.

Varajo sebe, a sebe, sebstvo svoje je najtezhje varati.

Pilat Zdi se mi, da sedaj razumem.

Nazarenchan Sedaj umevash. A umesh ne enkrat za vselej; tvoje

umevanje se izgubi, z vsakim dihom tvojim, kot dih

izpuhti, in zhe naslednji hip se zdi ti, da ne umevash, da

nikoli nisi umel. A ko enkrat najdesh, jo vedno najdesh,

che hochesh.

Pilat Potem ni tako pomembno, kako ji rechemo, ampak s chim jo

polnimo, gotovost, s katero jo obchutimo. Tega nam ne

more nihche drug rechi.

Nazarenchan Tvoja pot je pot svobodne volje, dasi se je malo chudno

zachela. A konchati se ni mogla; che je nekomu resnichno

res do nje, bo poletela. Poletela bo sama, poletela bo,

ker je svobodna, in poletela bo v neskonchno, proti Njemu.

V neskonchnem se vse poti strnejo.

Pilat V eno pot? Ti bosh sedaj shel po poti trpljenja, muchen

bosh, krizhan, po svoji volji svobodni?

Nazarenchan Taka je volja Njegova, Boga Ocheta, a mojo voljo svobodno

bi moral iskati drugje. Ti bi rekel, da je to dalech, in prej,

preden prishel sem, da jo izpolnim; to je bila moja svobodna

volja in pred njo hrepenenje. A ti bi rekel hrepenenju zhelja,

pa ni vech zhelja, ker je nepojmljivo vech kot zhelja, in ta prej

je: sedaj, le da je neizmerno mochnejshi. To pa, kar vidish ti,

je volja Njegova.

Pilat Bi lahko v svojem poslanstvu ravnal tudi drugache, bolj svobodno?

Nazarenchan Mislish, che bi lahko drugache umrl?

Lahko bi drugache odshel, pa povej mi ti sedaj:

bi potem izpolnil poslanstvo svoje?

Che vidish mojo pot, in hrepenenje, ono svetlejshe je kot sama

pot zase. Vi bi zopet rekli, da zhelel sem vech, kot sem mogel.

Kaj pa oni, kaj je njihova svoboda? Oni so mogli, kar so

hoteli; oni so zmogli to pot, pot ljubezni je bila jim blizu;

Njemu najblizhje prishli so po njej.

Pilat She nekaj me muchi.

Nazarenchan Vem, reci, odleglo ti bo.

Pilat Che si videl, da se je zhe zgodilo, kar se neizbezhno mora

zgoditi,kar se za nas shele bo zgodilo, potem vsaj v tem

nimash svobode; ne mogel bi storiti, ravnati drugache.

Nazarenchan Che bi res resnichno in zares hotel, bi lahko ravnal drugache;

a potem bi tudi videl drugache.

Pilat Potem tudi ti nisi popoln?

Nazarenchan Ne. Nihche ne more biti popoln na tem svetu, che bil bi,

ne bi prishel nanj.

Pilat Tudi s poslanstvom ne?

Nazarenchan Ne.

Pilat Prishel si s poslanstvom, da bi jim vrnil smisel, smisel, ki

jim je zbledel, kaj ni to poslanstvo popolno?

Nazarenchan Bila je to moja pot, che jo vidish, che vidish pot, potem vidish

nepopolnost mojo, vidish vso pot: od zachetka nje do sedaj,

kje je tu popolnost?

Pilat Tvoja pot na zachetku je manj popolna, da bi kazal njim pot

naprej, samo tako lahko vidijo; vendar bila je to pot

neverjetne svobode; volje svobodne pot je svetla, vedno

svetlejsha.

Nazarenchan Moja pot je bila pot ljubezni;

bila je svobodna pot

zame edina resnichna pot.

V Njem je to ena pot, le On je popoln.

Pilat A krivda nasha ostaja; in vechja je, zakaj je tako?

Nazarenchan Nihche ne more z vishjim dobrim v sebi

opravichiti nizhje podlosti svoje. Vsaka raven sebe se mora

ochistiti, ravnati po sebi, po ravni svoji, tu je.

Sklicevati se na Boga ob prilozhnosti vsaki, je tako,

kot bil bi On tu, da bi se nanj sklicevali, da vkljuchili bi

Njega v rachun svoj.

Pilat Najvech napak nashih je: tu.

Nazarenchan Iz njih morda, vchasih kdo nekaj malega vidi, a tudi to ni

razlog za njih opravichilo.

Ne moresh si umiti rok z vodo nevidno, che umazal si jih,

v vodi kalni. Tudi jaz si jih ne umivam z dvakrat nevidno,

resnichno resnichno vodo chisto.

Pilat Mislish na Judovo zhrtev?

Nazarenchan Ja, nanjo mislim.

Pilat Bog je s teboj.

Nazarenchan In jaz nisem z njim.

Pilat To je tvoja moch?

Nazarenchan To je moja pot.

To je pot moje svobodne volje,

od tam dalech, kamor ne sezhe um tvoj, a segel bo; tudi moj

bo dosegel sebe.

Pilat Tudi to vidish?

Nazarenchan Vidim.

A ne bo ti koristilo, che povem ti.

Pomni: koristiti ti ne sme, kar rekel sem ti.

 

 

Preden je Pilat odshel od Njega,

sta dve solzi chloveshki zalili njemu ochi;

nista se svetili,

njih videl

nihche ni.

V zapisniku jih ni

bili sta samo njegovi.

 

Sedaj je bil Pilat zopet sam.

Samo ti dve solzi sta ostali Pilatu.

A ti dve solzi sta bili, resnichno samo njegovi.

Zdaj je vedel, da ga je izdal tudi on.

Kako bi lahko she slepil sebe,

da porochila ni pisal on sam,

Pilat.  

 

 

 

English