Lives Journal 5

Rajko Shushtarshich

 

ZAMAH (MANIPULACIJE)

 

»Prispevek je mnenje avtorja in ne izrazha nujno stalishcha urednishtva.« (?) 1

 

Resnichno, resnichno ti pravim:

Ko si bil mlajshi,

si se opasoval sam,

in hodil, kamor si hotel;

ko se pa postarash,

raztegnesh roke svoje,

in drugi te opashe

in te povleche, kamor ti nochesh.

 

(Jn 21.18)  2

 

Nerad polemiziram z mnenji avtorjev ali urednishtev, posebej ako so izrazhena v medijih mochi, vchasih pa si le ne morem kaj, ko je zbodljaj zame prehud ali pa mi zadeva nikakor ne gre in ne gre iz glave. Pa si pomagam po svoje, kakor vem in znam. Da ne bo nejasnosti: to pot polemiziram zgolj z eno samcato opombo urednishtva v Delu, ki je citirana v podnaslovu tega prispevka, in she s predstavitvijo Revije SRP in Lives Journala v reviji Mentor (rubrika Revija v gosteh) izpod peresa Andreja Lutmana.

Chlanek Andreja Lenarchicha Niso bili Habsburgi tudi malo »nashi«? je v prvotni razlichici objavljen tudi v SRPu 105/106, »Namesto in meoriam« z lahkoto ga boste nashli in po zhelji primerjali z razlichico v Delu. Pa mi ne gre za podrobno primerjavo vsebine niti ne stila obeh razlichic, marvech le za bistveno razliko v intenci obeh objav (tudi to bo vsakdo z lahkoto sam ugotovil).

Pri SRPu je samo po sebi umevno, da ima vsak avtor svoje mnenje, da skupnega (usmerjenega) mnenja urednishtva ni – ne more biti. Pri Delu pa so skupna ali skupinska mnenja oz. stalishcha ideal ali vsaj norma.

Kaj pa sploh pomeni: »ne izrazha nujno«? To je she najbolj enigmatichna sestavina chudnega sporochila Dela svojim bralcem. Napeljuje namrech na pomisel, da so bila dosedanja mnenja – stalishcha nujno skupna oz. pravilna, ali pa jih v Delu sploh ni bilo mogoche izraziti – objaviti. Po partiji in kasneje po vsakokratni aktualni mochi usmerjana mnenja v urednishtvih so bila seveda nujno enotna!

Seveda so tudi v Delu nekateri novinarji in uredniki vchasih imeli tudi svoja mnenja, a se z njimi niso strinjali!

Za vsak primer: bistvena razlika v intenci obeh objav je – manipulacija bralcev ali javnega mnenja pri mochnem mediju (mediju mochi) ter svoboda misli in izrazhanja pri neodvisnem mediju.

 

Svoboda, resnica, pogum ali Prechrkanje ali tudi Spomin na zamah SRP 3 pa je »nesrechni« (ponesrecheni) naslov Lutmanove predstavitve Revije SRP in Lives Journala v reviji Mentor. Zopet si ne morem privoshchiti, da bi polemiziral z vsebino take predstavitve kot prizadeti sodelavec in urednik »predstavljene« revije, saj sem zadnji, ki bi avtorju branil, da pishe, kar hoche in kot se mu zazdi. Vendar, ako bi me vprashal, ali zhelim, da objavi ta svoj umotvor, bi se mu seveda kar se da vljudno zahvalil. Predstavljanje (upodabljanje) Revije SRP je nam in tistim, ki jih revija zanima, nepotrebno, saj je v celoti na internetu (to pomeni: vse revije in elektronske knjige v njeni ediciji so vsakomur dostopne od prvega do zadnjega znaka), in tudi knjizhnice, ki so jo zhelele, jo dobivajo brezplachno, ker Revija SRP ni blago, kot so to druge revije in knjige – tudi to je namrech njena posebnost.

Prav tako, Revija SRP ne potrebuje kritishke ali ideoloshke ocene, saj ne kandidira za drzhavne subvencije. Andrej Lutman je nekdanji sodelavec SRPa, ki je zhe leta 2000 pisno »nepreklicno« izstopil iz urednishtva; kot odpadnik ni ravno najbolj primerna oseba za ocenjevanje ali predstavljanje te revije.

Komu so torej potrebne kritishke ocene in tako favorizirani pisci kritishkih zapisov, da jih na minikultu posebej negujejo in favorizirajo kot deficitarno dejavnost v primeri s tistimi, ki so samo pesniki ali samo pisatelji oz. z drugimi »pisuni« v njihovi terminologiji? Domnevam, da to dobro veste.

Zamah mimo pach!

 

V Ljubljani, julija 2011

 

 

 

_______________

1 Opomba pod chlankom Andreja Lenarchicha Niso bili Habsburgi tudi malo »nashi«? –

Delo, Gostujoche pero, 15. julija 2011: »Prispevek je mnenje avtorja in ne izrazha nujno stalishcha urednishtva.«

2 She v priredbi R. Sh., Janezovo razodetje, 21.18: »Resnichno, resnichno ti pravim:

/ Ko si bil she otrok, / si bil svoboden; / sam si se opasoval, / hodil si, kamor je hotelo tvoje srce; / bil si resnichno svoboden,

/ in hodil si, kamor si sam hotel; / ko pa postarash se, / raztegnesh svoje roke, / shirok je tvoj sezhaj,

/ dolg rok doseg; / in nekdo drug te opashe, / in povleche te tja, kamor ti nochesh.«

3 Svoboda, resnica, pogum ali Prechrkanje ali tudi Spomin na zamah SRP; Mentor 1-2, 2010

 

 

 

English