Lives Journal 5

Rajko Šuštaršič

 

ZAMAH MANIPULACIJE

 

»Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.« (?) 1

 

Resnično, resnično ti pravim:

Ko si bil mlajši,

si se opasoval sam,

in hodil, kamor si hotel;

ko se pa postaraš,

raztegneš roke svoje,

in drugi te opaše

in te povleče, kamor ti nočeš.

 

(Jn 21.18)  2

 

Nerad polemiziram z mnenji avtorjev ali uredništev, posebej ako so izražena v medijih moči, včasih pa si le ne morem kaj, ko je zbodljaj zame prehud ali pa mi zadeva nikakor ne gre in ne gre iz glave. Pa si pomagam po svoje, kakor vem in znam. Da ne bo nejasnosti: to pot polemiziram zgolj z eno samcato opombo uredništva v Delu, ki je citirana v podnaslovu tega prispevka, in še s predstavitvijo Revije SRP in Lives Journala v reviji Mentor (rubrika Revija v gosteh) izpod peresa Andreja Lutmana.

Članek Andreja Lenarčiča Niso bili Habsburgi tudi malo »naši«? je v prvotni različici objavljen tudi v SRPu 105/106, »Namesto in meoriam« – z lahkoto ga boste našli in po želji primerjali z različico v Delu. Pa mi ne gre za podrobno primerjavo vsebine niti ne stila obeh različic, marveč le za bistveno razliko v intenci obeh objav (tudi to bo vsakdo z lahkoto sam ugotovil).

Pri SRPu je samo po sebi umevno, da ima vsak avtor svoje mnenje, da skupnega (usmerjenega) mnenja uredništva ni – ne more biti. Pri Delu pa so skupna ali skupinska mnenja oz. stališča ideal ali vsaj norma.

Kaj pa sploh pomeni: »ne izraža nujno«? To je še najbolj enigmatična sestavina čudnega sporočila Dela svojim bralcem. Napeljuje namreč na pomisel, da so bila dosedanja mnenja – stališča nujno skupna oz. pravilna, ali pa jih v Delu sploh ni bilo mogoče izraziti – objaviti. Po partiji in kasneje po vsakokratni aktualni moči usmerjana mnenja v uredništvih so bila seveda nujno enotna!

Seveda so tudi v Delu nekateri novinarji in uredniki včasih imeli tudi svoja mnenja, a se z njimi niso strinjali!

Za vsak primer: bistvena razlika v intenci obeh objav je – manipulacija bralcev ali javnega mnenja pri močnem mediju (mediju moči) ter svoboda misli in izražanja pri neodvisnem mediju.

 

Svoboda, resnica, pogum ali Prečrkanje ali tudi Spomin na zamah SRP 3 pa je »nesrečni« (ponesrečeni) naslov Lutmanove predstavitve Revije SRP in Lives Journala v reviji Mentor. Zopet si ne morem privoščiti, da bi polemiziral z vsebino take predstavitve kot prizadeti sodelavec in urednik »predstavljene« revije, saj sem zadnji, ki bi avtorju branil, da piše, kar hoče in kot se mu zazdi. Vendar, ako bi me vprašal, ali želim, da objavi ta svoj umotvor, bi se mu seveda kar se da vljudno zahvalil. Predstavljanje (upodabljanje) Revije SRP je nam in tistim, ki jih revija zanima, nepotrebno, saj je v celoti na internetu (to pomeni: vse revije in elektronske knjige v njeni ediciji so vsakomur dostopne od prvega do zadnjega znaka), in tudi knjižnice, ki so jo želele, jo dobivajo brezplačno, ker Revija SRP ni blago, kot so to druge revije in knjige – tudi to je namreč njena posebnost.

Prav tako, Revija SRP ne potrebuje kritiške ali ideološke ocene, saj ne kandidira za državne subvencije. Andrej Lutman je nekdanji sodelavec SRPa, ki je že leta 2000 pisno »nepreklicno« izstopil iz uredništva; kot odpadnik ni ravno najbolj primerna oseba za ocenjevanje ali predstavljanje te revije.

Komu so torej potrebne kritiške ocene in tako favorizirani pisci kritiških zapisov, da jih na minikultu posebej negujejo in favorizirajo kot deficitarno dejavnost v primeri s tistimi, ki so samo pesniki ali samo pisatelji oz. z drugimi »pisuni« v njihovi terminologiji? Domnevam, da to dobro veste.

Zamah mimo pač!

 

V Ljubljani, julija 2011

 

 

 

_______________

1 Opomba pod člankom Andreja Lenarčiča Niso bili Habsburgi tudi malo »naši«? –

Delo, Gostujoče pero, 15. julija 2011: »Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.«

2 Še v priredbi R. Š., Janezovo razodetje, 21.18: »Resnično, resnično ti pravim: / Ko si bil še otrok, / si bil svoboden; / sam si se opasoval, / hodil si, kamor je hotelo tvoje srce; / bil si resnično svoboden,

/ in hodil si, kamor si sam hotel; / ko pa postaraš se, / raztegneš svoje roke, / širok je tvoj sežaj,

/ dolg rok doseg; / in nekdo drug te opaše, / in povleče te tja, kamor ti nočeš.«

3 Svoboda, resnica, pogum ali Prečrkanje ali tudi Spomin na zamah SRP; Mentor 1-2, 2010

 

 

 

English