Lives Journal 5

Tatjana Pregl Kobe

 

SKOZI PERSPEKTIVO LIKOVNIH ZAKONITOSTI

 

S fotografijami iz cikla Abstraktni segmenti narave (2005-2011) se zhe vrsto let predstavlja dr. Damir Globochnik, umetnostni zgodovinar in likovni kritik, ki se sicer predvsem ukvarja s prirejanjem razstav in jih spremlja tudi z likovnokritishkimi zapisi. Sodeloval je z vrsto galerij, pri Slovenskem bienalu mesta Kranja, na razstavi Risba in slika v prostoru Alpe-Jadran, na bienalnih fotografskih razstavah Pokrajina in Fotominiatura ter drugih razstavah Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju, na Triglavskem slikarsko-kiparskem taboru, na likovnih delavnicah in v zhirijah likovnih del. Je tudi likovni urednik Revije SRP in njene dvojezichne »vzporednice« Lives. Raziskovalno se posvecha preuchevanju slovenske karikature in satirichne ilustracije ter zvezam med kulturno-politichno zgodovino in likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem.

Pri svojem vizualnem ustvarjanju Globochnik uporablja fotografijo, ta najbolj mnozhichni vizualni medij, ki se zmagovito uveljavlja v chasu, ko vizualna umetnost ishche nove poti in se she zdalech ne prepushcha mishljenju, da je izpeta. Njegov fotografski projekt Abstraktni segmenti narave, ki nastaja zhe shest let, predstavlja shiroko zastavljeno serijo posnetkov z enakim naslovom in konceptom. Pri naboru motivov se naslanja na intuitivno opazovanje pokrajine, ki je stalnica njegovega ustvarjanja. Navidez trenutne impresije so plod njegovih vnaprej zamishljenih zaznav fotografirane podobe. Zbrani motivi iz dolochenih delov pokrajine zaradi svoje likovno ustvarjene podobe prehajajo v univerzalno vizualno abstraktno pripoved.

Prirojeni obchutek za detajl in kompozicijo ter digitalni fotografski aparat sta bila osnova za Globochnikove izpovedno zanimive fotografske zapise z izrazitim likovnim nagovorom. Preproste in hkrati velichastne motive za fotografije je nashel v okolju bazena za mokro separacijo peska na okljuki Save pod Radovljico. Za te fotografije je znachilna chista likovnost, saj bi podobno lahko vizualno delovale v tradicionalnem slikarskem mediju, pa tudi chutno dozhivetje. Izbral je posamezne segmente in jih po svojem obchutku oblikoval v ustrezne kompozicije. V posnetkih ni konkretnih oblik, cheprav gledalcu omogochajo razlichne asociacije. Globochnikov likovni nagovor je zavestno abstrakten, ishche lepoto in skladnost oblik. Iz neposredne blizhine fotografira resnichni svet, kakrshnega navadno ne vidimo. Ochishcheno likovno polje prikazuje mikrostrukture, nastale ob denudaciji, v pesku zapisane sledi gibanja vode in zhivali ter nenavadno zrnatost in barvitost sedimentnih usedlin. Podobe chistih linij niso metaforichne, cheprav je v njih ochitna simbolika. Pri fotografiranju Globochnik igra na posebne barvne efekte, za katere izbira svetlobo v dolochenih trenutkih dneva. Oblika in barva sta enakovredni, posebnega pomena pa je svetloba.

Barvo podozhivi v njeni materialni in simbolni mochi, izbrana svetloba pa ozhivi telo podobe. Ko v dolochenem trenutku premishljeno zaustavi trenutek pripovedi, ki jo ustvarja poudarjeno estetska oblika izbranih segmentov narave, deluje kontrastna menjava mehkih in trdih linij predvsem na osnovi harmonichnih prehodov. Reliefnost tekstur je poudarjena z ustreznim zornim kotom fotografiranja, s premishljeno osvetlitvijo proti svetlobi in z osredotochenostjo na izbrani detajl, izkorishchen pa je tudi uchinek odbleskov z mokrih povrshin. Posnetki niso dodatno obdelani, spremenjena je le intenzivnost svetlobnih uchinkov. Izbrani cikel abstraktnih fotografij gledalca nagovarja s chistim estetskim ugodjem, v katerem so optichno zanimive oblike poetichno sugestivne in izrazhajo avtorjevo globoko obchutenje bivanja v danashnjem, z vizualnimi podatki nasichenem chasu.

Damir Globochnik kot umetnishki fotograf ishche in odkriva bogastvo oblik resnichnega sveta, ki se izrisuje z delovanjem svetlobe in svetlobnih uchinkov na tistem delu izbranega motiva, ki si ga je zavestno izbral. Mikajo ga detajli narave, pogled v minimalni izsek pokrajine, s katerim iz primerne razdalje in pod precizno izbranim kotom posname magichno privlachne podobe, ki so toliko resnichne kot izmishljene. Motiv ishche toliko chasa, da je vreden njegove pozornosti, in da bi dosegel zazheleno, se pri fotografiranju tako umiri, da dosezhe preprichljivo izpovednost svojih podob. Shele ko najde pravo kompozicijo, s svojo avtorsko poetiko dosezhe konchno uravnotezhenost podobe. S pomochjo svojega strokovnega poznavanja slikarstva lushchi iz sploshnih likovnih zakonitosti dolochena slikarska pravila in jih vkljuchuje v svoje osebno zaznamovane fotografske kompozicije. Zato je v njih plemenita harmonichnost in tiha velichina preproste, a vizualno uchinkovite likovnosti. Jasno opredeljene kompozicije zapolnjujejo slikovno povrshino tako, da je ohranjena in vidna njena struktura in elementarna barva. Oblikovne strukture, ki se nahajajo v resnichni naravi in se iz nje napajajo, pa omogochajo le slutnjo konkretnega motivnega izhodishcha.

Sposhtovanje tradicije v umetnostnozgodovinskem pogledu je v Globochnikovi fotografski ustvarjalnosti gotovo prepoznavna vrednota. Njegovo iskanje lepote se na fotografiranih podobah kazhe kot prefinjen obchutek za prepoznanje kompozicijskih znachilnosti, usklajenosti barv in struktur. Zaznamujejo jih mochni kontrasti in skrbno iskanje zharechih barvnih poudarkov, v mehkih potezah valovitih tal pa presenechajo ostre, skoraj nasilno prekinjene linije, ki s svojo dramatichnostjo dajejo slikam pravo energijo. Postopno odkrivanja sveta, kakrshnega belezhi s fotografskim aparatom, vkljuchuje tudi njegovo posebno zheljo po premishljenem izboru. Vechja izbira motivov, ki se mu odpira na njegovih pohodih po izbrani pokrajini, pomeni tudi zanj vechjo mozhnost, da najde kompozicijo, ki jo ishche. S svojimi inventivnimi fotografskimi izseki ishche lepoto in posvecheno vzvishenost skozi perspektivo likovnih zakonitosti. Ko se mu v dolochenem trenutku zazdi, da je odkril to, kar ishche in kar ga pritegne, se podobe rodijo skorajda same od sebe.

 

 

 

English