Lives Journal 6

Matej Krajnc

 

BREZ PLASHCHA IN PIPE

 

 

PA JE BIL MOZH

 

Pa je bil mozh,

pa izginil je tudi,

med pushchavskim krichanjem,

med pestmi rokodelcev,

veselil se je teme,

chakal Godota

in se zabaval

s soprogami staroselcev.

 

In she vedno, ko chas

med nevihto obstane,

ga vidijo, ko

izmed platnic plane

tak, kot je bil,

brez plashcha in pipe,

kot poznajo ga vsi,

ki she berejo stripe ...

 

Pa je bil mozh,

baje rodil se je tudi,

baje zhe velik in star,

premalo bister za shtudij ...

 

In she vedno, ko chas

med nevihto obstane,

ga vidijo, ko

izmed platnic plane

tak, kot je bil,

brez plashcha in pipe,

kot poznajo ga vsi,

ki she berejo stripe ...

 

 

 

PRAVIH NEVIHT NI VECH

 

Pravih neviht ni vech,

izumrle so s pravim chajem,

tiste, ki so ostale,

le she malce poropotajo

in vlak noche s perona,

ne zdi se mu fer,

da bi za sabo pustil

she eno postajo.

 

Ubil sem sokola,

da bi imel za vecherjo,

njegovi sorodniki

so me prekleli,

vecherja ne tekne,

ker ni zraven dezhja,

pa tudi, che bi bil,

mu ne bi verjeli.

 

Pravih neviht ni vech,

o njih nihche ne razpravlja,

nebo se malce namrdne

in odkrije par streh

in ljudje, ko bezhijo

pred dezhjem na suho

nimajo vech nekdanjega

strahu v ocheh ...

 

 

 

Z UZIJEM PRED KRUH

 

Nima smisla skakati

z uzijem pred kruh,

branjevke ne vejo,

trgovcem pa ni mar,

kaj vse se pripeti

na kaki prazni cesti,

she preden jim odshtejesh

zasluzheni denar.

 

Drago sem plachal molk,

she drazhje onemelost,

zdaj plezam na drevo,

da bi od tam krichal,

vsak dan mi kdo grozi,

da me bo popedenal,

a machke sem nahranil

in poshtarje nagnal.

 

Kaj se vam zdi, pastirci,

ki se parite v gozdu

in zhenete zhivino

k shejkom na oddih,

plachilo odlozheno

ne vrne se nobeno,

a smo se nauchili

shajati brez njih ...

 

 

 

PREGRESHNA POZLATA

 

Pregreshna pozlata

z zaves se cedi,

pristopi fantichek

pishchal naredi,

zvonik se podira,

vashchani deró,

zvecher ni vech mashe

in vech je ne bo.

 

Madona se s stene

prikrito smehlja,

svetniki bezhijo

po dva in po dva,

oltar se podira,

vashchani vreshché,

poslednja odveza

od rok jim ne gre.

 

Ni greha brez greha,

med mnozhico vreje,

kdor prvi se dvigne,

ta prvi prekleje,

kdor dvigne se zadnji,

dobi kelih v glavo;

lep za chashchenje,

a slab za prebavo ...

 

Pregreshna pozlata

z zaves se cedi,

na prizhnico stopi,

izbulji ochi,

prizhnica pade,

vashchani pa z njo,

po njih s tabernaklja

odteka zlato ...

 

Pregreshna pozlata

z zaves se cedi,

pristopi fantichek

pishchal naredi,

zvonik se podira,

vashchani deró,

zvecher ni vech mashe

in vech je ne bo.

 

 

 

VIBRAFON

 

Zavezan sem molku,

lahko le pokimam,

Hampton ima vibrafon,

jaz ga pa nimam,

Hampton ima v dobrem

she nekaj stoletij.

Park bomo vmes

dali zapreti.

 

V paketu je bil

pes s pedigrejem,

chas bi zhe bil,

da zanj nekaj odshtejem,

chas bi zhe bil,

da si nogo odrezhem

in z muchenishtvom

nekaj dosezhem ...

 

Kardiologi

napovedujejo sneg.

To so le sanje,

reche mi jek.

To so zgolj shtorije

slabih shaljivcev

in fame faliranih

samomorilcev ...

 

Zavezan sem molku,

Hampton pa ne,

udarja, udarja,

vseeno mu je.

Ob bistrem potoku

je mlin razstreljen.

No ja, ni edini,

che sem poshten ...

 

 

 

English