Lives Journal 6

Matej Krajnc

 

BREZ PLAŠČA IN PIPE

 

 

PA JE BIL MOŽ

 

Pa je bil mož,

pa izginil je tudi,

med puščavskim kričanjem,

med pestmi rokodelcev,

veselil se je teme,

čakal Godota

in se zabaval

s soprogami staroselcev.

 

In še vedno, ko čas

med nevihto obstane,

ga vidijo, ko

izmed platnic plane

tak, kot je bil,

brez plašča in pipe,

kot poznajo ga vsi,

ki še berejo stripe ...

 

Pa je bil mož,

baje rodil se je tudi,

baje že velik in star,

premalo bister za študij ...

 

In še vedno, ko čas

med nevihto obstane,

ga vidijo, ko

izmed platnic plane

tak, kot je bil,

brez plašča in pipe,

kot poznajo ga vsi,

ki še berejo stripe ...

 

 

 

PRAVIH NEVIHT NI VEČ

 

Pravih neviht ni več,

izumrle so s pravim čajem,

tiste, ki so ostale,

le še malce poropotajo

in vlak noče s perona,

ne zdi se mu fer,

da bi za sabo pustil

še eno postajo.

 

Ubil sem sokola,

da bi imel za večerjo,

njegovi sorodniki

so me prekleli,

večerja ne tekne,

ker ni zraven dežja,

pa tudi, če bi bil,

mu ne bi verjeli.

 

Pravih neviht ni več,

o njih nihče ne razpravlja,

nebo se malce namrdne

in odkrije par streh

in ljudje, ko bežijo

pred dežjem na suho

nimajo več nekdanjega

strahu v očeh ...

 

 

 

Z UZIJEM PRED KRUH

 

Nima smisla skakati

z uzijem pred kruh,

branjevke ne vejo,

trgovcem pa ni mar,

kaj vse se pripeti

na kaki prazni cesti,

še preden jim odšteješ

zasluženi denar.

 

Drago sem plačal molk,

še dražje onemelost,

zdaj plezam na drevo,

da bi od tam kričal,

vsak dan mi kdo grozi,

da me bo popedenal,

a mačke sem nahranil

in poštarje nagnal.

 

Kaj se vam zdi, pastirci,

ki se parite v gozdu

in ženete živino

k šejkom na oddih,

plačilo odloženo

ne vrne se nobeno,

a smo se naučili

shajati brez njih ...

 

 

 

PREGREŠNA POZLATA

 

Pregrešna pozlata

z zaves se cedi,

pristopi fantiček

piščal naredi,

zvonik se podira,

vaščani deró,

zvečer ni več maše

in več je ne bo.

 

Madona se s stene

prikrito smehlja,

svetniki bežijo

po dva in po dva,

oltar se podira,

vaščani vreščé,

poslednja odveza

od rok jim ne gre.

 

Ni greha brez greha,

med množico vreje,

kdor prvi se dvigne,

ta prvi prekleje,

kdor dvigne se zadnji,

dobi kelih v glavo;

lep za čaščenje,

a slab za prebavo ...

 

Pregrešna pozlata

z zaves se cedi,

na prižnico stopi,

izbulji oči,

prižnica pade,

vaščani pa z njo,

po njih s tabernaklja

odteka zlato ...

 

Pregrešna pozlata

z zaves se cedi,

pristopi fantiček

piščal naredi,

zvonik se podira,

vaščani deró,

zvečer ni več maše

in več je ne bo.

 

 

 

VIBRAFON

 

Zavezan sem molku,

lahko le pokimam,

Hampton ima vibrafon,

jaz ga pa nimam,

Hampton ima v dobrem

še nekaj stoletij.

Park bomo vmes

dali zapreti.

 

V paketu je bil

pes s pedigrejem,

čas bi že bil,

da zanj nekaj odštejem,

čas bi že bil,

da si nogo odrežem

in z mučeništvom

nekaj dosežem ...

 

Kardiologi

napovedujejo sneg.

To so le sanje,

reče mi jek.

To so zgolj štorije

slabih šaljivcev

in fame faliranih

samomorilcev ...

 

Zavezan sem molku,

Hampton pa ne,

udarja, udarja,

vseeno mu je.

Ob bistrem potoku

je mlin razstreljen.

No ja, ni edini,

če sem pošten ...

 

 

 

English