Lives Journal 6

Matej Krajnc

 

IGRA Z BATINO

 

Stara Grapa sht. 1. Hisha v precej klavrnem stanju in zraven nje nekakshno chudno gospodarsko poslopje, bolj podobno od plamenov nachetemu skednju.

Ura: pet zjutraj.

Vrata klavrne hishe so se odprla in iz nje je stopil starejshi mozhak z nechim, chemur bi lahko rekli batina. Vendar je bila ta batina na koncu priostrena kot kol.

Mozhak je stopil k skednju in trikrat udaril z batino po trhlih deskah.

Nato jo je odvrgel v travo in shel nazaj v hisho.

V istem trenutku so se odprla vrata hishe Stara Grapa sht. 2 in iz nje je stopil starejshi mozhak, vendar praznih rok. Stopil je nekaj korakov chez ozko asfaltirano cesto k skednju hishe sht. 1, pobral batino iz trave in shel nazaj v hisho.

»Torej, sposhtovani kolegi,« se je oglasil mili glas vodichke pred gruchico kakih petnajstih ljudi. »Bili ste pricha starega vashkega obichaja Stare Grape – izmenjave batine!«

»Ampak,« je zazhvrgolel nekdo iz gruchice, »zakaj smo morali vstati tako zgodaj? Zakaj tega ne pochnejo pri belem dnevu?«

Vodichka je svetlo pogledala.

»Pa potrkajmo na vrata hishe sht. 1 in povprashajmo!«

Potrkala je na vrata in odprl je prvi mozhak v tretjem zhivljenjskem obdobju, oblechen, kot malo poprej, v pizhamo, ki je krojacha videla prvich in zadnjich leta 1902.

»Kaj je?« je nejevoljno zagodrnjal.

»Gospod Ferjanc, turiste v gruchici, ki jo vidite tamle pred skednjem, zanima, zakaj izvajate izmenjavo batine ob petih zjutraj in ne podnevi?«

Ferjanc je ponovno zagodrnjal.

»Natasha, ne sprashuj neumnosti in pojdi spat!«

Zaloputnil je vrata.

Vodichka je malce zmedeno pogledala po gruchici.

Nato je she enkrat potrkala.

Ferjanc je prihrumel ven.

»Porka shtelazha!«

Natasha mu je v tistem hipu shepnila:

»Gospod Ferjanc, Mimika!«

Ferjanc je prebledel.

»Moral bi te chez kolena! Kaj naj razlagam tem idiotom pri skednju?«

Natasha je shepnila:

»To je moja prva skupina, gospod Ferjanc!«

Ferjanc je zavzdihnil.

»Dobro, dobro!«

V pizhami je stopil do skednja in pogledal vsakega posebej v gruchici.

»Od kod prihajate?«

»Iz mesta, gospod!« se je oglasil mlajshi moshki v gruchici.

»Tebe nisem nich vprashal!« je zarenchal Ferjanc in nadaljeval: »Nimate pocheti nich pametnejshega, kot da ob petih zjutraj chakate, kdaj bom izmenjal batino s sosedom?«

»Ravno to nas zanima!« se je oglasila obsezhnejsha gospa, ki je zhe komajda stala.

»Vashka legenda govori o zmaju, ki je pred davnimi chasi ustrahoval nasho vas. Bal se je samo oshpichene batine. V vsej vasi je bila samo ena batina in zato so si jo vashchani izmenjevali. Zacheli so ob petih zjutraj, ko se sonce prebuja in zheli, da ga dregnemo. Zmaj se je vtem zhe oddaljil od prve hishe! Je to tako strashno zanimivo?«

»Ne razumem!« je dejal oni mlajshi moshki. »Hishe so tako blizu skupaj. Saj menda ni hishni gospodar odmetaval batine v travo ravno, ko je bil zmaj na poti v naslednjo hisho. Zmaj bi opazil njega in gospodarja druge hishe, ki bi prishel ven po batino in ju pozhrl, she preden …!«

»Ja, ja,« se je oglasil she en mlajshi moshki, kot jajce podoben prvemu, »che se je zmaj bal batine, bi ja bilo bolj praktichno, che bi si jo ja vashchani podajali kot shtafeto, v travi jo ja niti videl ni!«

Ferjanc je zachel vpiti.

»Si shtudiral, kaj? Si hodil v visoke shole? Kdo pa si, da bosh dvomil v nashe staro izrochilo?«

Oglasila se je ona obsezhnica.

»Ampak gospoda Terzhnika imata prav, stvar je hudo nenavadna. Zakaj …«

Vmeshala se je vodichka.

»Hvala gospodu Ferjancu za temeljito razlago vashkega izrochila. Zdaj se bomo vrnili v Domnovo gostilno, kjer prenochujemo!«

Ferjanc je jezno shel v hisho in zaloputnil vrata.

Naslednje jutro je precej zgodaj vstal, potrkal na hisho Stara Grapa 2 in se zadrl:

»Batino nazaj!«

 

 

 

English