Lives Journal 7

Rajko Shushtarshich

 

 

 CHLOVEKOVE VREDNOTE ALI VREDNOTE SISTEMA  –

CHLOVEKOV RAZVOJ ALI EVOLUCIJA CHLOVESHTVA

 

»Je pa she veliko drugih vrednot kazal Jezus;

njih pot svobodno in pot njim;

ko bi vse opisal, menim:

da ves svet bi ne imel prostora za knjige,

ki bi se morale napisati.«

...

»Tudi ves svet bi ne imel prostora za knjige,

ki bi se morale napisati samo o ljubezni.

In kaj ni zhe danes najvech knjig, ki knjige so,

takih, ki govore o ljubezni, njen zapis so,

prichevanje srca, ki govori iskreno.« 1a_

 

R.Sh. interpr. Jn 21.2

 

 

Na kaj pravzaprav mislimo, ko govorimo o vrednotah, ko imenujemo neko vrednoto? Vzemimo za primer tri vrednote: ljubezen, resnico, svobodo, lahko pa bi vzeli katerokoli drugo obcho vrednoto.

 

 

KAJ JE LJUBEZEN?

 

Kdorkoli, ki je resnichno ljubil, ve, da odgovora ni, zhe ko jo izjavljamo, jo razvrednotimo. Vendar najvech knjig je bilo doslej napisanih ravno o ljubezni. (Glej moto 1a_, 1a).

 

 

KAJ JE RESNICA?

 

Nazarenchan Pilatu na vprashanje ni odgovoril. Pravzaprav mu je odgovoril z molkom.

»Pilat: Kaj je resnica?

Jezus mu ni odgovoril. Ne bi je dojel Pilat. On poznal

 je resnico mochi.

Molchala sta oba in molche govorila.

Molche odmeri korak svoj Pilat, gre k Judom, in jim

reche: Jaz ne vidim nobene krivice na njem!«1b_ ,1b)

 

 

 KAJ JE SVOBODA?

 

Ko pa je ljudje ne marajo, raje imajo prostovoljno suzhenjstvo, je dejal Étienne de La Boétie, Prostovoljno suzhenjstvo:

 

»Edino svobode ljudje ne zhele, in to, zdi se tako,

z enim samim in edinim razlogom:

che bi jo zheleli, imeli bi jo;

oni zavrachajo svobodo, ta dragulj,

ker je prevech lahko priti do nje.«

...

»Narod sam sebe podjarmlja,

isti narod, ki mu je mogoche,

da izbiral bi:

med podanishtvom in svobodo.«1c

 

Obravnavane vrednote dojemamo kot neposredna dejstva nashe zavesti, drugache recheno, nam so vrednote neposredno dojemljiva dejstva, dojemamo jih z intuitivno gotovostjo. Enako so dojemljive tudi druge obche (obchechloveshke) vrednote. In kaj pravzaprav pomeni ta obchost vrednot?

Vrednote so obche – imajo obcho veljavnost – veljajo za vse ljudi. Enake so in enako veljajo za vsakega chloveka, ki je zhivel pred nami, in bodo enako veljale za vse ljudi, ki bodo zhiveli za nami. Sicer bi ne bile obche. A to ni vse, obche vrednote veljajo v trajanju, ne v prostoru in chasu.

Vendar chloveku so dojemljive, zanj veljajo le, ako jih individuum izbere za svoje, bolje recheno, ko jim on sam pusti, da ga posvojijo, ga vodijo (da so njegova vrednotna orientacija).

 

Chloveshtvo pa se razvija po povsem drugih vrednotah. Ne pozabimo, sistemska vrednota razvoj je le dinamichni aspekt vrednote hierarhija. Enostavno recheno, gre za modaliteto iste vrednote. (O tem je bilo veliko rechenega v Vrednotah sistema VII)2; nekaj malega tudi v mojem nekoliko utopichnem prispevku Chloveshtvo bi se lahko drugache razvijalo.3

 

Zanesljivo pa se sistem ne razvija po deklarativnih (deklariranih naj-vrednotah), te so pripravne za sistemsko manipulacijo, veljajo zgolj za naivnezhe, za naivna obdobja chloveshke zgodovine. Prej ali slej se namrech obrabijo – izchrpajo se, za seboj pa pushchajo praznino, za njo hitro pozabo, vmes pa neizmerno kolichino chloveshkih tegob.

Dejal bi, da se sistem razvija po socialno veljavnih vrednotah, ki pa so deklariranim praviloma nasprotne.

Katere so mochnejshe? Nedvomno je, da prevladajo socialno veljavne (dejanske ali tu-vrednote) vrednote sistemov, pre-dominantnih subsistemov v njih. Chloveshtvo se torej razvija v vedno vechjo hierarhizacijo. Pohlep po mochi (dominaciji) je neustavljiv. Mochnih in mogochnih ni mogoche ustaviti, tudi morebitne revolucije ne gre ne zheleti ne prichakovati. Samo sami bi se lahko ustavili, samo nekateri med njimi bi to morda zmogli, namrech, da bi dopustili, da se prebude obche vrednote v njih. Ta pomisel je evidentno utopichna.

Vendar individuum lahko vsaj izbira, kateri zvrsti vrednot se bo uklonil, sistem (sistemski chlovek) pa tega ne more, ujet je v zanko svojih instrumentalnih vrednot, te ga utemeljujejo in tudi dejansko vodijo.

Individuum lahko izbira obche vrednote. A v chem je potem individualnost obchih vrednot (?), saj so vendar obcheveljavne. Enake so za Sokrata na primer in za nekega individuuma prihodnosti. Individualnost obchih vrednot je v svojskem prezhemanju posameznih vrednot, to je neponovljivo – je enkratna svojskost individuuma. Tako kot nimata niti dva chloveka enakega genskega zapisa, tako niti dva individuuma nimata enake vrednotne posvojitve – enake vrednotne orientacije, ta je vsakemu svojska.

Nich od tega pa ne velja za posredovane, instrumentalne vrednote. Lahko jih sprejmemo, vanje verjamemo, se po njih ravnamo, ali natanchneje, nas z njimi ravnajo, izravnavajo, usmerjajo, a vse to je kratkega daha. Preobrazba iz ene v drugo zvrst vrednot je sestavina nashega vsakdana. Idejne, posebej idejno-politichne premene ter vseh vrst metamorfoze so nasha druzhbena zavest, nasha duhovna hrana, sistem nas z njo hrani, obilno. Sistem nas nenehno preobrazha.

 

Izberite torej(!), tisti, ki lahko izbirate:

 

Chlovekove vrednote ali vrednote sistema?

Ali chlovekov razvoj ali evolucija chloveshtva? Prezhemanje institucionalnih z obchimi vrednotami ni mogoche. Institucionalna vrednota razveljavi obcho – jo instrumentalizira.

 

Skushal sem skrajno poenostavljeno povzeti razlikovanje sistemskih in obchih vrednot. Imenujemo jih z enakimi besedami, govorimo pa o povsem razlichnih dejstvih! Za to ima vsak sistem posebej izurjene eksperte za novorek (agitatorje, duhovne vodnike, propagandiste). Ni vechjih nesporazumov v chloveshki komunikaciji, kot so ravno ti, ki jih omogocha uporaba istih oznachevalcev – simbolov za tako razlichne in hkrati za chloveka tako pomembne rechi (entitete), kot so to chlovekove vrednote. Ni lazhje manipulacije z ljudmi (s strani sistema – sistemskega chloveka), kot je to ravno manipulacija z njegovimi vrednotami. 

 

 

 

______________

1a Janez evangelist, 21.25, po grshkem izvirniku; ki ga je zalozhila Britanska in inozemska svetopisemska druzhba, v Ljubljani 1931:

»Je pa she veliko drugega, kar je storil Jezus;

ko bi se to vse posamez napisalo, menim,

da tudi ves svet ne bi imel prostora za knjige,

ki bi se morale napisati.«

 

1a_ Rajko Shushtarshich, Janezovo razodetje, Pogum Revije SRP 2001/2 (Jn 21.25 v interpretaciji R.Sh.)

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2001-2/pogum8i.htm

 

1b Janez evangelist, 18.38, po grshkem izvirniku:

»Pilat mu reche:

Kaj je resnica?

In ko je to rekel izide zopet k Judom, in jim reche:

“Jaz ne vidim nobene krivice na njem!”«

 

1b_ (Jn 18.38 v interpretaciji R.Sh.) http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2001-2/15-21janez8i.htm

 

1c Étienne de La Boétie, Prostovoljno suzhenjstvo /Le discours de la servitude volontaire/

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp1/etibo1/prost1.htm

(Op. R.Sh. : glej tudi zakljuchni moto v Reviji SRP.)

 

2 Rajko Shushtarshich, Vrednote (supra)sistema VII;

Deklaracija chlovekovih pravic v vrednotnem sistemu institucionalne strukture /zasnutek legitimitete chloveshtva/

O deklaraciji pravic chloveka in drzhavljana (1789, po Maximilienu Robespierru)

Glede sploshne deklaracije chlovekovih pravic ZN (1948), Revija SRP 37/38, str. 136, 138, 144

 

3 Rajko Shushtarshich , Chloveshtvo bi se lahko drugache razvijalo, Revija SRP 93/94, str. 128

 

 

 

 

English