Lives Journal 8

Damir Globochnik

 

MIROSLAV VILHAR NA ZHABJEKU

 

Premozhen grashchak, eden prvih piscev in prevajalcev burk za chitalnishke odre, pesnik, skladatelj in politik Miroslav Vilhar (1818–1871) je na zachetku leta 1863 zachel izdajati politichni chasnik Naprej. Urednik in glavni pisec je bil Fran Levstik (1831–1887). Naprej je zagovarjal slovenske narodne pravice, enakopravnost slovenskega jezika v uradih, cerkvi in sholi, Zedinjeno Slovenijo, nastopal je proti nemshki stranki in nemshkutarjem. Konec septembra 1863 je Naprej prenehal izhajati. Zaradi dveh chlankov, ki sta bila objavljena v Napreju, sta si izdajatelj in urednik nakopala tiskovni pravdi.

V chlanku »Kaj se nekaterim zdi ravnopravnost?« (sht. 42, maj 1863), v katerem je Levstik pisal o proshnji zhupanov ljubljanske okolice za slovensko dopisovanje, se je namrech prepoznal predstojnik ljubljanske gosposke Johann Pajk. Levstika in Vilharja je tozhil zaradi razzhaljenja chasti. Levstik je bil obsojen na tri mesece zapora, Vilhar pa na shtiri tedne in plachilo kavcije v vishini 60 goldinarjev. Kasneje je oba oprostilo sodishche na Dunaju v soglasju z dezhelnim nadsodishchem v Gradcu oprostilo.1

Chlanek »Misli o sedanjih mednarodnih mejah« (sht. 15–17, februar 1863), ki ga je spisal M. P., je bil objavljen kot dopis s Koroshke (najbrzh je pri chlanku sodeloval tudi urednik Levstik). Vilhar in vodja Egrove tiskarne Anton Klein sta bila obtozhena hudodelstva kaljenja javnega miru. Vilhar, ki ni izdal identitete pisca spisa o narodnih mejah, je bil januarja 1864 obsojen na shest tednov zapora, poostrenega enkrat tedensko s postom, postom, in s plachilom 300 goldinarjev kavcije, ki so jo namenili ljubljanskim ubozhcem. Vodja Egrove tiskarne Anton Klein je bil oproshchen.2 Sodishchi na Dunaju in v Gradcu sta potrdili razsodbo. Vilhar je kazen moral odsedeti. Izgubil je tudi dezhelnozborski mandat.

Ker je list Tagespost zapisal, da je Vilhar prosil cesarja za izredni pregled njegove proshnje, je Vilhar v prav tam v 125. sht. objavil preklic: »Jez nisem vlozhil nikakorshne proshnje za izredno revizijo pravde moje in tudi za pomilostenje ne. Odlocheno mi kazen od 6 tednov nastopim z mirno vestjo 4. dné t. m.. – Zhivila draga mi domovina!«3

 

Vilhar naj bi vseeno prosil za odlozhitev kazni, a proshnji ni bilo ugodeno. V zapor na Zhabjaku je odshel 4. junija in ga zapustil 23. julija 1864.4

 

Vilhar se je dal med prestajanjem kazni fotografirati. V zaporu je bil tedaj tudi Ferdinand Bognar, ki si je uredil pravcato fotografsko delavnico.5 Fotograf je v zapor prishel, ker je ponarejal bankovce. Vilharja je fotografiral brez uradnega dovoljenja, ker je po prestani kazni nameraval fotografije prodajati.6

 

Morda je bil Bognar popotni fotograf, ki je smel v zapor odnesti vso svojo imovino, tudi fotografsko opremo.

Fotografija prikazuje Vilharja za zheleznimi reshetkami. Zhena zaprtega oficirja Marija Bachmannova, ki je hodila na Zhabjak obiskovat mozha, je fotografije prinashala iz zapora. Fotografije »narodnega muchenika« je prodajal chitalnishki gostilnichar France Kadilnik. Izkupichek je shel v narodne namene.7 Naprodaj so bile istochasno z Vilharjevo izpustitvijo iz zapora. Policija je fotografije zaplenila, ker na zadnji strani fotografij ni bilo navedeno imena fotografa.8

Na tiskovni pravdi decembra 1864 so bili Vilhar, Bachmannova in Kadilnik obsojeni na manjshe denarne kazni, ki jih je Vilhar takoj plachal.9

Miroslav Vilhar je leta 1865 v Zagrebu v spomin na bivanje v ljubljanskem preiskovalnem zaporu Zhabjek izdal knjizhico humoristichnih in zbadljivih verzov Zhabjanke (Zhabe, Raki, Ribice).

 

 

 

___________________

[1] Po: »Iz Ljubljane«, Novice, 1864, sht. 23.

2 Po: »Iz Ljubljane«, Novice, 1864, sht. 4.

3 Po: »Iz Ljubljane«, Novice, 1864, sht. 23.

4 Po: »Gospod Miroslav Vilhar«, Novice, 1864, sht. 30.

5 Po: Anton Slodnjak, opombe k: Fran Levstik, Zbrano delo / Politichni spisi I, Dodatek, Osma knjiga, Ljubljana 1959, str. 343.

6 Po: Motimir, »O Miroslavu Vilharju«, Slovanski svet, 1893, sht. 8, str. 151.

7 Po: Anton Slodnjak, opombe k: Fran Levstik, Zbrano delo / Politichni spisi I, Dodatek, Osma knjiga, Ljubljana 1959, str. 344.

8 Biographisches Lexikon von dr. Constant Wurzbach, Dunaj 1884, 50, str. 295–297 (po: Motimir, »O Miroslavu Vilharju«, Slovanski svet, 1893, sht. 8, str. 151).

9 Po: Anton Slodnjak, opombe k: Fran Levstik, Zbrano delo / Politichni spisi I, Dodatek, Osma knjiga, Ljubljana 1959, str. 344.

 

 

 

 

 

 

English