Lives Journal 8

Damir Globočnik

 

MIROSLAV VILHAR NA ŽABJEKU

 

Premožen graščak, eden prvih piscev in prevajalcev burk za čitalniške odre, pesnik, skladatelj in politik Miroslav Vilhar (1818–1871) je na začetku leta 1863 začel izdajati politični časnik Naprej. Urednik in glavni pisec je bil Fran Levstik (1831–1887). Naprej je zagovarjal slovenske narodne pravice, enakopravnost slovenskega jezika v uradih, cerkvi in šoli, Zedinjeno Slovenijo, nastopal je proti nemški stranki in nemškutarjem. Konec septembra 1863 je Naprej prenehal izhajati. Zaradi dveh člankov, ki sta bila objavljena v Napreju, sta si izdajatelj in urednik nakopala tiskovni pravdi.

V članku »Kaj se nekaterim zdi ravnopravnost?« (št. 42, maj 1863), v katerem je Levstik pisal o prošnji županov ljubljanske okolice za slovensko dopisovanje, se je namreč prepoznal predstojnik ljubljanske gosposke Johann Pajk. Levstika in Vilharja je tožil zaradi razžaljenja časti. Levstik je bil obsojen na tri mesece zapora, Vilhar pa na štiri tedne in plačilo kavcije v višini 60 goldinarjev. Kasneje je oba oprostilo sodišče na Dunaju v soglasju z deželnim nadsodiščem v Gradcu oprostilo.1

Članek »Misli o sedanjih mednarodnih mejah« (št. 15–17, februar 1863), ki ga je spisal M. P., je bil objavljen kot dopis s Koroške (najbrž je pri članku sodeloval tudi urednik Levstik). Vilhar in vodja Egrove tiskarne Anton Klein sta bila obtožena hudodelstva kaljenja javnega miru. Vilhar, ki ni izdal identitete pisca spisa o narodnih mejah, je bil januarja 1864 obsojen na šest tednov zapora, poostrenega enkrat tedensko s postom, postom, in s plačilom 300 goldinarjev kavcije, ki so jo namenili ljubljanskim ubožcem. Vodja Egrove tiskarne Anton Klein je bil oproščen.2 Sodišči na Dunaju in v Gradcu sta potrdili razsodbo. Vilhar je kazen moral odsedeti. Izgubil je tudi deželnozborski mandat.

Ker je list Tagespost zapisal, da je Vilhar prosil cesarja za izredni pregled njegove prošnje, je Vilhar v prav tam v 125. št. objavil preklic: »Jez nisem vložil nikakoršne prošnje za izredno revizijo pravde moje in tudi za pomilostenje ne. Odločeno mi kazen od 6 tednov nastopim z mirno vestjo 4. dné t. m.. – Živila draga mi domovina!«3

 

Vilhar naj bi vseeno prosil za odložitev kazni, a prošnji ni bilo ugodeno. V zapor na Žabjaku je odšel 4. junija in ga zapustil 23. julija 1864.4

 

Vilhar se je dal med prestajanjem kazni fotografirati. V zaporu je bil tedaj tudi Ferdinand Bognar, ki si je uredil pravcato fotografsko delavnico.5 Fotograf je v zapor prišel, ker je ponarejal bankovce. Vilharja je fotografiral brez uradnega dovoljenja, ker je po prestani kazni nameraval fotografije prodajati.6

 

Morda je bil Bognar popotni fotograf, ki je smel v zapor odnesti vso svojo imovino, tudi fotografsko opremo.

Fotografija prikazuje Vilharja za železnimi rešetkami. Žena zaprtega oficirja Marija Bachmannova, ki je hodila na Žabjak obiskovat moža, je fotografije prinašala iz zapora. Fotografije »narodnega mučenika« je prodajal čitalniški gostilničar France Kadilnik. Izkupiček je šel v narodne namene.7 Naprodaj so bile istočasno z Vilharjevo izpustitvijo iz zapora. Policija je fotografije zaplenila, ker na zadnji strani fotografij ni bilo navedeno imena fotografa.8

Na tiskovni pravdi decembra 1864 so bili Vilhar, Bachmannova in Kadilnik obsojeni na manjše denarne kazni, ki jih je Vilhar takoj plačal.9

Miroslav Vilhar je leta 1865 v Zagrebu v spomin na bivanje v ljubljanskem preiskovalnem zaporu Žabjek izdal knjižico humorističnih in zbadljivih verzov Žabjanke (Žabe, Raki, Ribice).

 

 

___________________

[1] Po: »Iz Ljubljane«, Novice, 1864, št. 23.

2 Po: »Iz Ljubljane«, Novice, 1864, št. 4.

3 Po: »Iz Ljubljane«, Novice, 1864, št. 23.

4 Po: »Gospod Miroslav Vilhar«, Novice, 1864, št. 30.

5 Po: Anton Slodnjak, opombe k: Fran Levstik, Zbrano delo / Politični spisi I, Dodatek, Osma knjiga, Ljubljana 1959, str. 343.

6 Po: Motimir, »O Miroslavu Vilharju«, Slovanski svet, 1893, št. 8, str. 151.

7 Po: Anton Slodnjak, opombe k: Fran Levstik, Zbrano delo / Politični spisi I, Dodatek, Osma knjiga, Ljubljana 1959, str. 344.

8 Biographisches Lexikon von dr. Constant Wurzbach, Dunaj 1884, 50, str. 295–297 (po: Motimir, »O Miroslavu Vilharju«, Slovanski svet, 1893, št. 8, str. 151).

9 Po: Anton Slodnjak, opombe k: Fran Levstik, Zbrano delo / Politični spisi I, Dodatek, Osma knjiga, Ljubljana 1959, str. 344.

 

 

 

 

 

 

English