Lives Journal 8

Damir Globochnik

 

POTRES V LJUBLJANI

 

Na velikonochno nedeljo 14. aprila 1895 je Ljubljano prizadel potres 8. oziroma 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Poshkodovana je bila desetina vseh stavb v mestu.

Ljubljanski obchinski svet je 8. julija sprejel predlog obchinskega svetovalca Ivana Hribarja o fotografiranju vseh za rushenje dolochenih stavb. Stavbe sta avgusta in septembra fotografirala ljubljanska fotografa Wilhelm (Viljem) Helfer in Julij Müller.1

 

Wilhelm Helfer, ki je na zachetku leta 1895 prishel iz Voloskega (pri Opatiji),2 je posnel fotografije na ploshche srednjih in velikih formatov. Za svoje delo je prejel 601 goldinar. Magistratu je leta 1896, tedaj je odshel v Gradec, ponudil v odkup sto steklenih ploshch.3 Tudi Julij Müller je uporabljal ploshche velikih formatov. Pripravil je album fotografij, ki ga je magistrat poslal drzhavnemu zboru in ministrstvu na Dunaj.4

 

Knjigarnar Maks Fischer je na zachetku maja izdal knjizhico Ivana Robide Grozni dnevi potresa v Ljubljani s petimi ilustracijami, ki so nastale po fotografijah Wilhelma Helferja.

Perorisbe, »ki v bolj jasni podobi nego fotografije kazhejo popolnoma po naravi posnete najzanimivjshe momente iz potresne katastrofe«, je izdelal Anton Gvajc. Slovenski narod je predlagal, naj Gvajcheve skice poshljejo dunajskemu chasopisnemu sindikatu. Tuji chasopisi bi na ta nachin dobili primerne ilustracije, hkrati pa bi podprli tudi delo domachega umetnika.5

Pomozhni odbor za Ljubljano in okolico je dal po fotografijah izdelati podobe poshkodovanih poslopij; te podobe je razposlal skupaj s proshnjami za podporo.6

 

Marsikdo se je hotel okoristiti z nesrecho Ljubljanchanov. Fotografi niso bili izjema. Mnogi so fotografirali posledice potresa z namenom, da bodo fotografije kasneje prodajali.

 

Fotograf Anton Jerkich iz Gorice je sedem fotografij velikega formata s prizori posledic potresa prodajal za goldinar in pol. Cena vseh sedmih fotografij je bila devet goldinarjev. Tretjino dobichka je namenil popotresni Ljubljani. Imena kupcev je nameraval javno objavljati v chasopisju.7

 

Vilhelm Helfer je pomozhnemu odboru odstopil svoje fotografije v brezplachno uporabo na pismih in plakatih. Josip Paulin je objavil Helferjeve fotografije na slovensko-nemshkem tiskanem porochilu o potresu in v posebnem albumu oziroma v knjizhici Velikonedeljski potres v Ljubljani dne 14. aprila 1895. l. in cesarjev obisk (56 strani, 13 fotografij). Helfer je Paulinu zagrozil, da bo moral za svoje neposhteno pochetje odgovarjati pred oblastmi, ta pa ga je ovadil odboru in navedel, da zheli Helfer odbor ovirati pri razmnozhevanju fotografij.8

 

»Cesarska panorama« iz Berlina9 je poslala v Ljubljano fotografa. Maja je zachela prikazovati 34 stereo fotografij posledic ljubljanskega potresa.10 List za zabavo, znanost in umetnost Prosvjeta, ki je izhajal v Zagrebu, je objavil 11 po fotografijah izdelanih podob posledic potresa.11

 

Tudi fotograf Josip Armich je fotografiral posledice potresa. V chasnikih lahko preberemo, da je svoj atelje brezplachno odstopil za prenochevanje okrog dvajsetih delozhirancev.12

 

Revija Dom in svet je objavila vrsto fotografij razlichnih avtorjev: urednika Franchishka Lampeta, ki je o vzrokih potresa tudi pisal, Aloisa Beera, Hinka Dolenca in Antona Jerkicha.

 

Fotografi so skrbno dokumentirali najbolj poshkodovane hishe, ki so jih podprli s tramovi, cerkve in druge zgradbe, zasilna bivalishcha v shotorih, v lesenih barakah in v kadeh za zelje, razdeljevanje hrane v zasilnih kuhinjah, mashe na prostem, rushenje stavb. Dokumentarne fotografije bi lahko povezali v fotoreportazho.

 

Najbolj poshkodovana ljubljanska ulica je bila v Shpitalska, danashnja Stritarjeva ulica, v kateri so podrli vse hishe razen ene. Wilhelm Helfer je na fotografiji Shpitalske ulice (26,8 x 39 cm) zajel tudi nekaj nakljuchnih mimoidochih, ki so se radovedno obrnili proti fotografu. Vsi med fotografiranjem niso mirovali, zato so njihovi obrisi zabrisani. Moshki v chrni obleki je celo zamenjal svoje stojishche, zato se zaradi dolgega chasa osvetlitve na fotografiji pojavlja dvakrat.

 

 

 

___________________

[1] Po: »Fotografiranje za porushenje odlochenih hish«, Slovenski narod, 1895, sht. 299.

2 Wilhelm Helfer, rojen 1864 v Olmützu, je bil dunajski fotograf. Delal je tudi Karlsbadu, Pragi in Opatiji. Leta 1897 je odprl fotoatelje v Gradcu, v dvajsetih letih 20. stoletja je imel atelje tudi na Dunaju.

3 Po: Mirko Kambich, »Potres v Ljubljani«, 150 let fotografije na Slovenskem 1839–1919, I. del, 1989, str. 23.

4 Po: Mirko Kambich, prav tam, str. 24.

5 Po: »Slike in skice o potresu«, Slovenski narod, 1895, sht. 100.

6 Po: »Katastrofa«, Slovenski narod, 1895, sht. 112.

7 Po: »Fotograf Anton Jerkich v Gorici«, Slovenski narod, 1895, sht. 112, Slovenec, 1895, sht. 112.

8 Po: Viljem Josip Helfer, »Izjava«, Slovenec, 1895, sht. 106.

9 »Kaiser-Panorama« iz Berlina: prva med panoramami za prikazovanje stereoposnetkov. Vech ljudi je sedelo okrog velikega valja in skozi kukala opazovalo fotografije, ki so se na bobnu pomikale od enega k drugemu kukalu.

10 Po: »Panorama Ljubljane po potresu«, Slovenski narod, 1895, sht. 118.

11 Po: »Prosvjeta«, Slovenski narod, 1895, sht. 118.

12 Po: »Hvalevredna pozhrtvovalnost«, Slovenski narod, 1895, sht. 109.

 

 

 

 

 

 

Wilhem Helfer, Shpitalska ulica

 

 

 

 

 

 

Gosposka ulica (objavljeno v: Dom in svet, 1895, sht. 14)

 

 

English