Lives Journal 8

Damir Globočnik

 

POTRES V LJUBLJANI

 

Na velikonočno nedeljo 14. aprila 1895 je Ljubljano prizadel potres 8. oziroma 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Poškodovana je bila desetina vseh stavb v mestu.

Ljubljanski občinski svet je 8. julija sprejel predlog občinskega svetovalca Ivana Hribarja o fotografiranju vseh za rušenje določenih stavb. Stavbe sta avgusta in septembra fotografirala ljubljanska fotografa Wilhelm (Viljem) Helfer in Julij Müller.1

 

Wilhelm Helfer, ki je na začetku leta 1895 prišel iz Voloskega (pri Opatiji),2 je posnel fotografije na plošče srednjih in velikih formatov. Za svoje delo je prejel 601 goldinar. Magistratu je leta 1896, tedaj je odšel v Gradec, ponudil v odkup sto steklenih plošč.3 Tudi Julij Müller je uporabljal plošče velikih formatov. Pripravil je album fotografij, ki ga je magistrat poslal državnemu zboru in ministrstvu na Dunaj.4

 

Knjigarnar Maks Fisčer je na začetku maja izdal knjižico Ivana Robide Grozni dnevi potresa v Ljubljani s petimi ilustracijami, ki so nastale po fotografijah Wilhelma Helferja.

Perorisbe, »ki v bolj jasni podobi nego fotografije kažejo popolnoma po naravi posnete najzanimivjše momente iz potresne katastrofe«, je izdelal Anton Gvajc. Slovenski narod je predlagal, naj Gvajčeve skice pošljejo dunajskemu časopisnemu sindikatu. Tuji časopisi bi na ta način dobili primerne ilustracije, hkrati pa bi podprli tudi delo domačega umetnika.5

Pomožni odbor za Ljubljano in okolico je dal po fotografijah izdelati podobe poškodovanih poslopij; te podobe je razposlal skupaj s prošnjami za podporo.6

 

Marsikdo se je hotel okoristiti z nesrečo Ljubljančanov. Fotografi niso bili izjema. Mnogi so fotografirali posledice potresa z namenom, da bodo fotografije kasneje prodajali.

 

Fotograf Anton Jerkič iz Gorice je sedem fotografij velikega formata s prizori posledic potresa prodajal za goldinar in pol. Cena vseh sedmih fotografij je bila devet goldinarjev. Tretjino dobička je namenil popotresni Ljubljani. Imena kupcev je nameraval javno objavljati v časopisju.7

 

Vilhelm Helfer je pomožnemu odboru odstopil svoje fotografije v brezplačno uporabo na pismih in plakatih. Josip Paulin je objavil Helferjeve fotografije na slovensko-nemškem tiskanem poročilu o potresu in v posebnem albumu oziroma v knjižici Velikonedeljski potres v Ljubljani dne 14. aprila 1895. l. in cesarjev obisk (56 strani, 13 fotografij). Helfer je Paulinu zagrozil, da bo moral za svoje nepošteno početje odgovarjati pred oblastmi, ta pa ga je ovadil odboru in navedel, da želi Helfer odbor ovirati pri razmnoževanju fotografij.8

 

»Cesarska panorama« iz Berlina9 je poslala v Ljubljano fotografa. Maja je začela prikazovati 34 stereo fotografij posledic ljubljanskega potresa.10 List za zabavo, znanost in umetnost Prosvjeta, ki je ižajal v Zagrebu, je objavil 11 po fotografijah izdelanih podob posledic potresa.11

 

Tudi fotograf Josip Armič je fotografiral posledice potresa. V časnikih lahko preberemo, da je svoj atelje brezplačno odstopil za prenočevanje okrog dvajsetih deložirancev.12

 

Revija Dom in svet je objavila vrsto fotografij različnih avtorjev: urednika Frančiška Lampeta, ki je o vzrokih potresa tudi pisal, Aloisa Beera, Hinka Dolenca in Antona Jerkiča.

 

Fotografi so skrbno dokumentirali najbolj poškodovane hiše, ki so jih podprli s tramovi, cerkve in druge zgradbe, zasilna bivališča v šotorih, v lesenih barakah in v kadeh za zelje, razdeljevanje hrane v zasilnih kuhinjah, maše na prostem, rušenje stavb. Dokumentarne fotografije bi lahko povezali v fotoreportažo.

 

Najbolj poškodovana ljubljanska ulica je bila v Špitalska, današnja Stritarjeva ulica, v kateri so podrli vse hiše razen ene. Wilhelm Helfer je na fotografiji Špitalske ulice (26,8 x 39 cm) zajel tudi nekaj naključnih mimoidočih, ki so se radovedno obrnili proti fotografu. Vsi med fotografiranjem niso mirovali, zato so njihovi obrisi zabrisani. Moški v črni obleki je celo zamenjal svoje stojišče, zato se zaradi dolgega časa osvetlitve na fotografiji pojavlja dvakrat.

 

 

 

___________________

[1] Po: »Fotografiranje za porušenje odločenih hiš«, Slovenski narod, 1895, št. 299.

2 Wilhelm Helfer, rojen 1864 v Olmützu, je bil dunajski fotograf. Delal je tudi Karlsbadu, Pragi in Opatiji. Leta 1897 je odprl fotoatelje v Gradcu, v dvajsetih letih 20. stoletja je imel atelje tudi na Dunaju.

3 Po: Mirko Kambič, »Potres v Ljubljani«, 150 let fotografije na Slovenskem 1839–1919, I. del, 1989, str. 23.

4 Po: Mirko Kambič, prav tam, str. 24.

5 Po: »Slike in skice o potresu«, Slovenski narod, 1895, št. 100.

6 Po: »Katastrofa«, Slovenski narod, 1895, št. 112.

7 Po: »Fotograf Anton Jerkič v Gorici«, Slovenski narod, 1895, št. 112, Slovenec, 1895, št. 112.

8 Po: Viljem Josip Helfer, »Izjava«, Slovenec, 1895, št. 106.

9 »Kaiser-Panorama« iz Berlina: prva med panoramami za prikazovanje stereoposnetkov. Več ljudi je sedelo okrog velikega valja in skozi kukala opazovalo fotografije, ki so se na bobnu pomikale od enega k drugemu kukalu.

10 Po: »Panorama Ljubljane po potresu«, Slovenski narod, 1895, št. 118.

11 Po: »Prosvjeta«, Slovenski narod, 1895, št. 118.

12 Po: »Hvalevredna požrtvovalnost«, Slovenski narod, 1895, št. 109.

 

 

 

 

 

Wilhem Helfer, Špitalska ulica

 

 

 

 

 

 

Gosposka ulica (objavljeno v: Dom in svet, 1895, št. 14)

 

 

English