Lives Journal 9

Damir Globochnik

 

POPOTNI FOTOGRAF CHRISTIAN PAIER

V SVETI DEZHELI

 

Christian Paier (Kristijan Pajer), ki spada med pionirje popotnishke fotografije, se je rodil 14. decembra 1839 v Kranju.1 Njegova rojstna hisha (Mesto sht. 104) ima danes naslov Glavni trg 8. Zaradi ochetove smrti se je moral zgodaj osamosvojiti. Po konchanem sholanju na pripravljalnici v Celju je leta 1854 – v starosti petnajst let – nastopil sluzhbo uchitelja v Zhalcu. Tri leta pozneje je bil uchitelj na Dovjem pri Mojstrani. V njem je tlela zhelja po potovanjih, zato je zaprosil za mesto pomochnika v slovenskem misijonu v Kartumu. Urednik Doma in sveta, dr. Franchishek Lampe, ki je objavil podrobnosti o Paierjevih pustolovskih dogodivshchinah na Blizhnjem vzhodu, omenja, da se je Paier pred potovanjem »za silo izuchil fotografije«.2 Zgodnja Danica je zapisala, da se je Paier uchil »svitloslikarstva« v Ljubljani in Trstu. Svojim bralcem je pojasnila, da je Paier »svitloslikar« oziroma fotograf, t. j. umetnik, »ki z mochjo svitlobe po posebnih pripravah zamore na papir napraviti popolnoma enako podobo krajev, cerkev, mest in vsake rechi, ki jo ima pred seboj«.3

Christian Paier je poleti 1860 s tremi tovarishi odpotoval iz Trsta v Aleksandrijo in od tam do misijonske postaje Shelal. Po shtirih mesecih je zbolel za grizho, zato se je moral vrniti v Aleksandrijo. Odlochil se je obiskati Sveto dezhelo, februarja 1861 pa se je vrnil domov. Znova si je zhelel potovati. Franchishek Lampe je zapisal: »Kdor je bil jedenkrat v Egiptu ali sveti dezheli, ne pozabi ju nikdar. Kdor je pil Nilovo vodo, zheli jo piti tudi drugich. Nash Kristijan pa ni imel samo te zhelje, ampak hkrati nemirno kri, ki ga je gonila po svetu in mu ni dala obstanka doma. Vrhu tega se je bil nauchil fotografije, ki se je bila takrat zhe razvila do dobra. In – rajshi je hotel biti fotograf in hoditi po svetu, kakor biti v domovini uchitelj. Kajpada: za kar imash veselje, to te stori srechnega.«4

Christiana Paierja je bolj kot uchiteljski poklic privlachila fotografija. Fotografije, ki jih je posnel na Blizhnjem vzhodu, je po vrnitvi domov razmnozheval in jih prodajal.

Paier je prvi med popotnimi fotografi v Evropo prinesel fotografije Svete dezhele. Album s 26 fotografijami svetopisemskih krajev (»Pogledi iz obljubljene dezhele. Po naravi fotografiral Ch. Paier«), ki ga danes hrani dunajska Albertina, je leta 1864 podaril cesarju Francu Jozhefu I., ta pa mu je v zahvalo poslal zlat prstan s shestnajstimi briljanti. Podoben album fotografij je podaril tudi sashkemu kralju.5

Denar za drugo potovanje v Egipt je zbiral tudi s prodajo v Sveti dezheli posnetih fotografij. Zgodnja Danica je objavila obvestilo: »G. Pajer stanuje zraven zvezdnega sprehajalishcha. Pri njem se dobivalo velike, pa tudi prav majchkine podobe sv. krajev, n. pr. Jeruzalema, Betlehema, cerkve Bozhjega groba in veliko enacega.«6

Spomladi 1864 je Paier obiskal Kranj. Naveden je namrech v seznamu odlichnih gostov Narodne chitalnice.7 Ko je novembra 1864 zaprosil za potni list, mu ga oblasti kot vojashkemu obvezniku niso hotele izdati. Na ladjo se je uspel pretihotapiti v posebej izdelanem lesenem zaboju. »Slepi potnik« je ob prihodu v Aleksandrijo zbudil precejshnje zanimanje.

V Aleksandriji si je uredil fotografsko delavnico. Fotografske potrebshchine je narochil z Dunaja. Pridruzhil se mu je druzhabnik Friderik Meissner, ki je najprej delal kot pek in nato kot sluzhabnik pri pruskem konzulu v Aleksandriji. »Fotografije sicer ni umel, a imel je zanjo veliko veselja in bil chlovek dobrega srca, chetudi protestantske vere,« je zapisal Franchishek Lampe.8 Paier se je z Meissnerjem odpravil v Jeruzalem, kjer sta si temnico uredila v strazhnici. Fotografija je prinashala dober zasluzhek, saj je bilo v Jeruzalemu vedno veliko tujcev, Paier pa je bil tedaj edini fotograf v mestu. Nauchil se je arabski in turshki jezik.

Fotografiral je z mokrimi kolodijskimi ploshchami, zato je nosil s seboj veliko zalogo kemikalij. Uporabljal je ploshche velikega formata. Steklene ploshche so bili negativi, ki jih je na soncu kopiral na papir. Fotografije na fotografskem (albuminskem) papirju imajo enake dimenzije kot ploshche, t. j. okrog 20 x 25 cm, v cesarjevem albumu okrog 30 x 45 cm.

Paier naj bi v Egiptu in Palestini bival dve leti 8* »ter si napravil obrazov in podob naj imenitnishih krajev, spominkov, poslopij itd. iz svete dezhele. Kako rad bi imel marsikateri kristjan natanchno podobo od tega ali onega svetega mesta, kjer je n. pr. nash Zvelichar hodil in terpel! Z vsimi tacimi rechmi more postrechi gosp. Pajar: v ta namen naj imenujemo le samo nekatere rechi, ktere se pri njem dobivajo, namrech: Mesto Jeruzalem, kakor se od zunaj vidi; Jeruzalem od znotraj; Betlehem; Oljska gora z vertom Getzemanom; Salomonov tempelj; medzid in mosheja Aksa; dolina Josafat; Absolonov spomin, Zaharijev in Jakopov grob; hrib Môrija; gora Sijon; mesto pri sv. Janezu v pushchavi; Abrahamov hrast; Rahelin grob; pot proti Betlehemu; kópel Betzajda; vrata Sv. Shtefana (kjer je bil kamnjan); dol Ben-Hinom; Betanija; avstrijanska romarska hisha; obtók 'Ecce Homo'; cerkev Bozhjega groba; Jeruzalem, kakor se vidi s hriba Kobus-a itd. itd. Podobe so na belem debelem papirji (kartonu) in razne velikosti, n. pr. po 18 palcev visoke in 24 palcev dolge, pa tudi po 5, 4, 3 chevlje dolge. Vzame se jih lahko vech skupaj ali posamem velike podobe (po 2 gld.); ima jih pa tudi v majhni obliki po 7 palcev dolge in 5 palcev visoke (po 50 kr.)«9

 

O Paierjevem delovanju po vrnitvi z drugega potovanja ne vemo veliko. Morda je bil tudi na Kranjskem nekaj chasa popotni fotograf, t. j. fotograf, ki potuje po dezheli in zbira narochila. Tako lahko sklepamo iz Paierjevega javnega odgovora nekemu Lashchanu, ki ga je obtozhil, da mnogi niso prejeli zhe plachanih fotografij. »Da ne bi kdo she kje drugod tako naletel, svetujemo vsakateremu, naj bo previden in naj se ne da prevariti od chloveka, ki je po vsem svetu doma, pa she nemchur povrhu, saj imamo dovolj izvrstnih fotografov s stalnim sedezhem v domachej dezheli.«

Christian Paier je »Lashchanu« odgovoril: »Kar se tiche brezdomovja, katero meni Lashchan ochita, mu povem, da imam svojo domovino. Da pa nijsem noben slepar, kazhe najbolj to, da je Njih Velichanstvo presvitli cesar l. 1864 moje zasluge, za Njemu podarjeni album slik jutranjih dezhel, poslavil s tem, da mi je podaril brilianten prstan z njegovim presvitlim imenom. Jaz sem poshten chlovek in tako bodem tudi ostal, naj si lazhnjivi 'Lashchan' she toliko trudi moje ime ogrditi.«

Vsaj zachasno pa je bil Paier leta 1876 znova uchitelj, tokrat na Brdu. Tako namrech sporocha obvestilo v Uchiteljskem tovarishu, ki omenja, da je Pajer kot fotograf deloval v Afriki in Aziji. Potoval je tudi na Madzharsko.

Paier je leta 1888, ko je kot fotograf deloval v Kranju, ponovno podaril cesarju fotografije iz Svete dezhele. Cesar se je za fotografije oddolzhil z 20 cekini.10 Isto leto je Paier mdr. fotografiral blagoslovljenje sholske zastave v Dobrepolju. Tedaj se je najbrzh dalj chasa zadrzheval v tem kraju ali okolici, saj je Slovenec dvoumno zapisal: »Slednjich je bil tukaj bivajochi fotograf g. K. Pajer tolikanj prijazen, da je fotografoval novo zastavo, pod katero so bili zbrani nekateri uchenci in uchenke z uchiteljskim osebjem.«11

Leta 1877 je dobil dovoljenje za opravljanje fotografske obrti v Ljubljani. Deloval je kot poklicni fotograf. Atelje, v katerem je izdeloval portretne fotografije in razmnozheval fotografije Svetih krajev, je imel najbrzh na danashnjem Kongresnem trgu. Ohranile so se tudi vedute Ljubljane in Ribnice. Umrl je leta 1895 na Vodmatu.

 

 

 

 

 

Christian Paier, Mosheja Al-Aqsa, Jeruzalem, okrog 1861–1864,19 x 24 cm

Nadshkofijski arhiv Ljubljana, NSHAL 107, sh. 35

 

 

 

 

 

Christian Paier, Jeruzalem, okrog 1861–1864, 18,2 x 23,2 cm

Nadshkofijski arhiv Ljubljana, NSHAL 107, sh. 14

 

 

 

_________________

1 Biografski podatki: Franchishek Lampe, »Potovanje krizhem jutrove dezhele«, Dom in svet, 1894, str. 27.

2 Po: Franchishek Lampe, »Potovanje krizhem jutrove dezhele«, Dom in svet, 1894, str. 734.

3 Po: »Iz Ljubljane«, Zgodnja Danica, 1864, sht./no.  11.

4 Franchishek Lampe, »Potovanje krizhem jutrove dezhele«, Dom in svet, 1894, str. 27.

5 Po: »Iz Ljubljane«, Zgodnja Danica, 1864, sht./no. 33.

6 Po: Iz Ljubljane«, Zgodnja Danica, 1864, sht./no. 33.

7 Po: Franchishek Lampe, »Potovanje krizhem jutrove dezhele«, Dom in svet, 1894, str. 734.

8 Po: »Poslano / Svarjenje«, Slovenski narod, 1877, no. 268, and »Poslano«, Slovenski narod, 1877, sht. 269.

8* [»ter si napravil obrazov in podob naj imenitnishih krajev, spominkov, poslopij itd. iz svete dezhele. Kako rad bi imel marsikateri kristjan natanchno podobo od tega ali onega svetega mesta, kjer je n. pr. nash Zvelichar hodil in terpel! Z vsimi tacimi rechmi more postrechi gosp. Pajar: v ta namen naj imenujemo le samo nekatere rechi, ktere se pri njem dobivajo, namrech: Mesto Jeruzalem, kakor se od zunaj vidi; Jeruzalem od znotraj; Betlehem; Oljska gora z vertom Getzemanom; Salomonov tempelj; medzid in mosheja Aksa; dolina Josafat; Absolonov spomin, Zaharijev in Jakopov grob; hrib Môrija; gora Sijon; mesto pri sv. Janezu v pushchavi; Abrahamov hrast; Rahelin grob; pot proti Betlehemu; kópel Betzajda; vrata Sv. Shtefana (kjer je bil kamnjan); dol Ben-Hinom; Betanija; avstrijanska romarska hisha; obtók 'Ecce Homo'; cerkev Bozhjega groba; Jeruzalem, kakor se vidi s hriba Kobus-a itd. itd. Podobe so na belem debelem papirji (kartonu) in razne velikosti, n. pr. po 18 palcev visoke in 24 palcev dolge, pa tudi po 5, 4, 3 chevlje dolge. Vzame se jih lahko vech skupaj ali posamem velike podobe (po 2 gld.); ima jih pa tudi v majhni obliki po 7 palcev dolge in 5 palcev visoke (po 50 kr.)«]

9 Po: »Premembe pri uchiteljstvu / Na Kranjskem«, Uchiteljski tovarish, 1876, sht. 4.

10 Po: »Najvishje priznanje«, Slovenec, 1888, sht. 148.

[O Paierjevem delovanju po vrnitvi z drugega potovanja ne vemo veliko. Morda je bil tudi na Kranjskem nekaj chasa popotni fotograf, t. j. fotograf, ki potuje po dezheli in zbira narochila. Tako lahko sklepamo iz Paierjevega javnega odgovora nekemu Lashchanu, ki ga je obtozhil, da mnogi niso prejeli zhe plachanih fotografij. »Da ne bi kdo she kje drugod tako naletel, svetujemo vsakateremu, naj bo previden in naj se ne da prevariti od chloveka, ki je po vsem svetu doma, pa she nemchur povrhu, saj imamo dovolj izvrstnih fotografov s stalnim sedezhem v domachej dezheli.«]

11 Po: »Iz Dobrepolja 31. julija«, Slovenec, 1888, sht. 178.

[Christian Paier je »Lashchanu« odgovoril: »Kar se tiche brezdomovja, katero meni Lashchan ochita, mu povem, da imam svojo domovino. Da pa nijsem noben slepar, kazhe najbolj to, da je Njih Velichanstvo presvitli cesar l. 1864 moje zasluge, za Njemu podarjeni album slik jutranjih dezhel, poslavil s tem, da mi je podaril brilianten prstan z njegovim presvitlim imenom. Jaz sem poshten chlovek in tako bodem tudi ostal, naj si lazhnjivi 'Lashchan' she toliko trudi moje ime ogrditi.«]

 

 

 

english