Lives Journal 9

Damir Globočnik

 

POPOTNI FOTOGRAF CHRISTIAN PAIER

V SVETI DEŽELI

 

Christian Paier (Kristijan Pajer), ki spada med pionirje popotniške fotografije, se je rodil 14. decembra 1839 v Kranju.1 Njegova rojstna hiša (Mesto št. 104) ima danes naslov Glavni trg 8. Zaradi očetove smrti se je moral zgodaj osamosvojiti. Po končanem šolanju na pripravljalnici v Celju je leta 1854 – v starosti petnajst let – nastopil službo učitelja v Žalcu. Tri leta pozneje je bil učitelj na Dovjem pri Mojstrani. V njem je tlela želja po potovanjih, zato je zaprosil za mesto pomočnika v slovenskem misijonu v Kartumu. Urednik Doma in sveta, dr. Frančišek Lampe, ki je objavil podrobnosti o Paierjevih pustolovskih dogodivščinah na Bližnjem vzhodu, omenja, da se je Paier pred potovanjem »za silo izučil fotografije«.2 Zgodnja Danica je zapisala, da se je Paier učil »svitloslikarstva« v Ljubljani in Trstu. Svojim bralcem je pojasnila, da je Paier »svitloslikar« oziroma fotograf, t. j. umetnik, »ki z močjo svitlobe po posebnih pripravah zamore na papir napraviti popolnoma enako podobo krajev, cerkev, mest in vsake reči, ki jo ima pred seboj«.3

Christian Paier je poleti 1860 s tremi tovariši odpotoval iz Trsta v Aleksandrijo in od tam do misijonske postaje Shelal. Po štirih mesecih je zbolel za grižo, zato se je moral vrniti v Aleksandrijo. Odločil se je obiskati Sveto deželo, februarja 1861 pa se je vrnil domov. Znova si je želel potovati. Frančišek Lampe je zapisal: »Kdor je bil jedenkrat v Egiptu ali sveti deželi, ne pozabi ju nikdar. Kdor je pil Nilovo vodo, želi jo piti tudi drugič. Naš Kristijan pa ni imel samo te želje, ampak hkrati nemirno kri, ki ga je gonila po svetu in mu ni dala obstanka doma. Vrhu tega se je bil naučil fotografije, ki se je bila takrat že razvila do dobra. In – rajši je hotel biti fotograf in hoditi po svetu, kakor biti v domovini učitelj. Kajpada: za kar imaš veselje, to te stori srečnega.«4

Christiana Paierja je bolj kot učiteljski poklic privlačila fotografija. Fotografije, ki jih je posnel na Bližnjem vzhodu, je po vrnitvi domov razmnoževal in jih prodajal.

Paier je prvi med popotnimi fotografi v Evropo prinesel fotografije Svete dežele. Album s 26 fotografijami svetopisemskih krajev (»Pogledi iz obljubljene dežele. Po naravi fotografiral Ch. Paier«), ki ga danes hrani dunajska Albertina, je leta 1864 podaril cesarju Francu Jožefu I., ta pa mu je v zahvalo poslal zlat prstan s šestnajstimi briljanti. Podoben album fotografij je podaril tudi saškemu kralju.5

Denar za drugo potovanje v Egipt je zbiral tudi s prodajo v Sveti deželi posnetih fotografij. Zgodnja Danica je objavila obvestilo: »G. Pajer stanuje zraven zvezdnega sprehajališča. Pri njem se dobivalo velike, pa tudi prav majčkine podobe sv. krajev, n. pr. Jeruzalema, Betlehema, cerkve Božjega groba in veliko enacega.«6

Spomladi 1864 je Paier obiskal Kranj. Naveden je namreč v seznamu odličnih gostov Narodne čitalnice.7 Ko je novembra 1864 zaprosil za potni list, mu ga oblasti kot vojaškemu obvezniku niso hotele izdati. Na ladjo se je uspel pretihotapiti v posebej izdelanem lesenem zaboju. »Slepi potnik« je ob prihodu v Aleksandrijo zbudil precejšnje zanimanje.

V Aleksandriji si je uredil fotografsko delavnico. Fotografske potrebščine je naročil z Dunaja. Pridružil se mu je družabnik Friderik Meissner, ki je najprej delal kot pek in nato kot služabnik pri pruskem konzulu v Aleksandriji. »Fotografije sicer ni umel, a imel je zanjo veliko veselja in bil človek dobrega srca, četudi protestantske vere,« je zapisal Frančišek Lampe.8 Paier se je z Meissnerjem odpravil v Jeruzalem, kjer sta si temnico uredila v stražnici. Fotografija je prinašala dober zaslužek, saj je bilo v Jeruzalemu vedno veliko tujcev, Paier pa je bil tedaj edini fotograf v mestu. Naučil se je arabski in turški jezik.

Fotografiral je z mokrimi kolodijskimi ploščami, zato je nosil s seboj veliko zalogo kemikalij. Uporabljal je plošče velikega formata. Steklene plošče so bili negativi, ki jih je na soncu kopiral na papir. Fotografije na fotografskem (albuminskem) papirju imajo enake dimenzije kot plošče, t. j. okrog 20 x 25 cm, v cesarjevem albumu okrog 30 x 45 cm.

Paier naj bi v Egiptu in Palestini bival dve leti 8* »ter si napravil obrazov in podob naj imenitniših krajev, spominkov, poslopij itd. iz svete dežele. Kako rad bi imel marsikateri kristjan natančno podobo od tega ali onega svetega mesta, kjer je n. pr. naš Zveličar hodil in terpel! Z vsimi tacimi rečmi more postreči gosp. Pajar: v ta namen naj imenujemo le samo nekatere reči, ktere se pri njem dobivajo, namreč: Mesto Jeruzalem, kakor se od zunaj vidi; Jeruzalem od znotraj; Betlehem; Oljska gora z vertom Getzemanom; Salomonov tempelj; medzid in mošeja Aksa; dolina Josafat; Absolonov spomin, Zaharijev in Jakopov grob; hrib Môrija; gora Sijon; mesto pri sv. Janezu v puščavi; Abrahamov hrast; Rahelin grob; pot proti Betlehemu; kópel Betzajda; vrata Sv. Štefana (kjer je bil kamnjan); dol Ben-Hinom; Betanija; avstrijanska romarska hiša; obtók 'Ecce Homo'; cerkev Božjega groba; Jeruzalem, kakor se vidi s hriba Kobus-a itd. itd. Podobe so na belem debelem papirji (kartonu) in razne velikosti, n. pr. po 18 palcev visoke in 24 palcev dolge, pa tudi po 5, 4, 3 čevlje dolge. Vzame se jih lahko več skupaj ali posamem velike podobe (po 2 gld.); ima jih pa tudi v majhni obliki po 7 palcev dolge in 5 palcev visoke (po 50 kr.)«9

 

O Paierjevem delovanju po vrnitvi z drugega potovanja ne vemo veliko. Morda je bil tudi na Kranjskem nekaj časa popotni fotograf, t. j. fotograf, ki potuje po deželi in zbira naročila. Tako lahko sklepamo iz Paierjevega javnega odgovora nekemu Laščanu, ki ga je obtožil, da mnogi niso prejeli že plačanih fotografij. »Da ne bi kdo še kje drugod tako naletel, svetujemo vsakateremu, naj bo previden in naj se ne da prevariti od človeka, ki je po vsem svetu doma, pa še nemčur povrhu, saj imamo dovolj izvrstnih fotografov s stalnim sedežem v domačej deželi.«

Christian Paier je »Laščanu« odgovoril: »Kar se tiče brezdomovja, katero meni Laščan očita, mu povem, da imam svojo domovino. Da pa nijsem noben slepar, kaže najbolj to, da je Njih Veličanstvo presvitli cesar l. 1864 moje zasluge, za Njemu podarjeni album slik jutranjih dežel, poslavil s tem, da mi je podaril brilianten prstan z njegovim presvitlim imenom. Jaz sem pošten človek in tako bodem tudi ostal, naj si lažnjivi 'Laščan' še toliko trudi moje ime ogrditi.«

Vsaj začasno pa je bil Paier leta 1876 znova učitelj, tokrat na Brdu. Tako namreč sporoča obvestilo v Učiteljskem tovarišu, ki omenja, da je Pajer kot fotograf deloval v Afriki in Aziji. Potoval je tudi na Madžarsko.

Paier je leta 1888, ko je kot fotograf deloval v Kranju, ponovno podaril cesarju fotografije iz Svete dežele. Cesar se je za fotografije oddolžil z 20 cekini.10 Isto leto je Paier mdr. fotografiral blagoslovljenje šolske zastave v Dobrepolju. Tedaj se je najbrž dalj časa zadrževal v tem kraju ali okolici, saj je Slovenec dvoumno zapisal: »Slednjič je bil tukaj bivajoči fotograf g. K. Pajer tolikanj prijazen, da je fotografoval novo zastavo, pod katero so bili zbrani nekateri učenci in učenke z učiteljskim osebjem.«11

Leta 1877 je dobil dovoljenje za opravljanje fotografske obrti v Ljubljani. Deloval je kot poklicni fotograf. Atelje, v katerem je izdeloval portretne fotografije in razmnoževal fotografije Svetih krajev, je imel najbrž na današnjem Kongresnem trgu. Ohranile so se tudi vedute Ljubljane in Ribnice. Umrl je leta 1895 na Vodmatu.

 

 

 

 

 

Christian Paier, Mošeja Al-Aqsa, Jeruzalem, okrog 1861–1864,19 x 24 cm

Nadškofijski arhiv Ljubljana, NSHAL 107, š. 35

 

 

 

 

 

Christian Paier, Jeruzalem, okrog 1861–1864, 18,2 x 23,2 cm

Nadškofijski arhiv Ljubljana, NSHAL 107, š. 14

 

 

 

_________________

1 Biografski podatki: Frančišek Lampe, »Potovanje križem jutrove dežele«, Dom in svet, 1894, str. 27.

2 Po: Frančišek Lampe, »Potovanje križem jutrove dežele«, Dom in svet, 1894, str. 734.

3 Po: »Iz Ljubljane«, Zgodnja Danica, 1864, št./no.  11.

4 Frančišek Lampe, »Potovanje križem jutrove dežele«, Dom in svet, 1894, str. 27.

5 Po: »Iz Ljubljane«, Zgodnja Danica, 1864, št./no. 33.

6 Po: Iz Ljubljane«, Zgodnja Danica, 1864, št./no. 33.

7 Po: Frančišek Lampe, »Potovanje križem jutrove dežele«, Dom in svet, 1894, str. 734.

8 Po: »Poslano / Svarjenje«, Slovenski narod, 1877, no. 268, and »Poslano«, Slovenski narod, 1877, št. 269.

8* [»ter si napravil obrazov in podob naj imenitniših krajev, spominkov, poslopij itd. iz svete dežele. Kako rad bi imel marsikateri kristjan natančno podobo od tega ali onega svetega mesta, kjer je n. pr. naš Zveličar hodil in terpel! Z vsimi tacimi rečmi more postreči gosp. Pajar: v ta namen naj imenujemo le samo nekatere reči, ktere se pri njem dobivajo, namreč: Mesto Jeruzalem, kakor se od zunaj vidi; Jeruzalem od znotraj; Betlehem; Oljska gora z vertom Getzemanom; Salomonov tempelj; medzid in mošeja Aksa; dolina Josafat; Absolonov spomin, Zaharijev in Jakopov grob; hrib Môrija; gora Sijon; mesto pri sv. Janezu v puščavi; Abrahamov hrast; Rahelin grob; pot proti Betlehemu; kópel Betzajda; vrata Sv. Štefana (kjer je bil kamnjan); dol Ben-Hinom; Betanija; avstrijanska romarska hiša; obtók 'Ecce Homo'; cerkev Božjega groba; Jeruzalem, kakor se vidi s hriba Kobus-a itd. itd. Podobe so na belem debelem papirji (kartonu) in razne velikosti, n. pr. po 18 palcev visoke in 24 palcev dolge, pa tudi po 5, 4, 3 čevlje dolge. Vzame se jih lahko več skupaj ali posamem velike podobe (po 2 gld.); ima jih pa tudi v majhni obliki po 7 palcev dolge in 5 palcev visoke (po 50 kr.)«]

9 Po: »Premembe pri učiteljstvu / Na Kranjskem«, Učiteljski tovariš, 1876, št. 4.

10 Po: »Najvišje priznanje«, Slovenec, 1888, št. 148.

[O Paierjevem delovanju po vrnitvi z drugega potovanja ne vemo veliko. Morda je bil tudi na Kranjskem nekaj časa popotni fotograf, t. j. fotograf, ki potuje po deželi in zbira naročila. Tako lahko sklepamo iz Paierjevega javnega odgovora nekemu Laščanu, ki ga je obtožil, da mnogi niso prejeli že plačanih fotografij. »Da ne bi kdo še kje drugod tako naletel, svetujemo vsakateremu, naj bo previden in naj se ne da prevariti od človeka, ki je po vsem svetu doma, pa še nemčur povrhu, saj imamo dovolj izvrstnih fotografov s stalnim sedežem v domačej deželi.«]

11 Po: »Iz Dobrepolja 31. julija«, Slovenec, 1888, št. 178.

[Christian Paier je »Laščanu« odgovoril: »Kar se tiče brezdomovja, katero meni Laščan očita, mu povem, da imam svojo domovino. Da pa nijsem noben slepar, kaže najbolj to, da je Njih Veličanstvo presvitli cesar l. 1864 moje zasluge, za Njemu podarjeni album slik jutranjih dežel, poslavil s tem, da mi je podaril brilianten prstan z njegovim presvitlim imenom. Jaz sem pošten človek in tako bodem tudi ostal, naj si lažnjivi 'Laščan' še toliko trudi moje ime ogrditi.«]

 

 

 

english