Lives Journal 9

Damir Globočnik

 

ŽIVALSKA FARMA

 

George Orwell je v romanu Živalska farma (1943) predstavil zgodbo o živalih, ki so se uprle gospo­darju, naposled pa so se nekatere izmed njih pod krinko prizadevanj za boljšo skupno prihodnost prelevile v izkoriščevalce in krvnike lastnih živalskih vrstnikov. Farma stoji na angleškem podeželju, čeprav je Orwell svoj roman zasnoval kot kritiko stalinističnega političnega sistema v Sovjetski zvezi, pa tudi kot kritiko vsake izkoriščevalske, totalitarne politične ureditve in naposled kot kritiko med­človeških, hierarhičnih, gospodarskih odnosov v večjih ali manjših družbenih skupnostih kjerkoli po svetu. Orwellova Živalska farma zato danes ni nič manj aktualna, kot je bila ob nastanku. V sloven­ščini je prvič izšla leta 1970. Mladinska knjiga je letos pripravila ilustrirano izdajo Orwellove »pravl­jice« Živalska farma. Štiriindvajset ilustracij, ki bodo Orwellov roman pomagale približati različnim skupinam odraslih in tudi mlajših bralcev, je delo Petra Škerla.

Peter Škerl se je kot ilustrator uveljavil pred slabim poldrugim desetletjem, sprva zlasti z ilustracijami za otroške knjige in slikanice. Likovne rešitve, motivne interpretacije in izbiro formalnih likovnih postopkov je postopoma prilagajal posameznim ilustratorskim izzivom. Pravljično-domišljijski pol Škerlovega ilustratorskega opusa je enega od vrhuncev dosegel z ilustracijami za knjigo Močvirniki (2012) Barbare Simoniti. Za ilustracije, izdelane v prepletu slikarsko-risarske tehnike, ki temelji na postopnem oblikovanju motivov z risbo in z več plastmi nanosov barv, je prejel obe osrednji domači ilustratorski nagradi.

Pri ilustracijah za Orwellovo Živalsko farmo (10 dvostranskih ilustracij, 13 enostranskih ilustracij, naslovna risba) se je Peter Škerl odločil za črno-belo risbo s tušem. Tako je sledil temačnosti pripovedi kratkega Orwellovega romana, v katerem so si tiranski prašiči s pomočjo parol prilastili oblast in sadove skupnega dela živalske skupnosti. Risbo s tušem je povezal s toniranjem s čopičem, s škropljenjem drobnih pikic barve in s prekrivanjem nekaterih detajlov z rdečo barvo, ki simbolno podkrepi in opo­zarja na srhljivost dogajanja. Prašiči, krokar Mojzes, osel Benjamin, konj Boksač, ovce in druge živali so glavni junaki ilustracij in nosilci nekaterih človeških lastnosti. Na ilustracijah občasno srečamo tudi človeške like.

Osrednji likovni medij je risba s tušem, s katero ilustratorju uspe zajeti živost literarnega dogajanja. Protagonisti so prikazani v rahlo stilizirani realistični ali pa v karikirani oziroma groteskni interpre­taciji. Črte se včasih povezujejo v skupke, s katerimi ilustrator oblikuje posamezne dele motiva in hkrati ustvarja prostorsko globino. Podobno vlogo ima tudi prekrivanje motivov z laviranim tušem. Zaslediti je mogoče zanimive kompozicijske izreze, pri katerih je neporisana belina papirja postala del motivne celote, in nenavadne perspektivične poglede na motiv. Kadriranje krepi dinamiko doga­janja. Risba s tušem je groba, lahko samo povzemajoče nakazana in celo ekspresivno zaznamovana. Pri Škerlovem ciklusu ilustracij za Orwellovo Živalsko farmo, ki jo smemo označiti kot ilustrirano knjigo za odrasle, so se v prepričljivo celoto povezali likovna veščina, posluh za pisateljevo misel in ilustratorjev predstavni svet.

 

 

 

english