Lives Journal 9

Damir Globochnik

 

ZHIVALSKA FARMA

 

George Orwell je v romanu Zhivalska farma (1943) predstavil zgodbo o zhivalih, ki so se uprle gospo­darju, naposled pa so se nekatere izmed njih pod krinko prizadevanj za boljsho skupno prihodnost prelevile v izkorishchevalce in krvnike lastnih zhivalskih vrstnikov. Farma stoji na angleshkem podezhelju, cheprav je Orwell svoj roman zasnoval kot kritiko stalinistichnega politichnega sistema v Sovjetski zvezi, pa tudi kot kritiko vsake izkorishchevalske, totalitarne politichne ureditve in naposled kot kritiko med­chloveshkih, hierarhichnih, gospodarskih odnosov v vechjih ali manjshih druzhbenih skupnostih kjerkoli po svetu. Orwellova Zhivalska farma zato danes ni nich manj aktualna, kot je bila ob nastanku. V sloven­shchini je prvich izshla leta 1970. Mladinska knjiga je letos pripravila ilustrirano izdajo Orwellove »pravl­jice« Zhivalska farma. Shtiriindvajset ilustracij, ki bodo Orwellov roman pomagale priblizhati razlichnim skupinam odraslih in tudi mlajshih bralcev, je delo Petra Shkerla.

Peter Shkerl se je kot ilustrator uveljavil pred slabim poldrugim desetletjem, sprva zlasti z ilustracijami za otroshke knjige in slikanice. Likovne reshitve, motivne interpretacije in izbiro formalnih likovnih postopkov je postopoma prilagajal posameznim ilustratorskim izzivom. Pravljichno-domishljijski pol Shkerlovega ilustratorskega opusa je enega od vrhuncev dosegel z ilustracijami za knjigo Mochvirniki (2012) Barbare Simoniti. Za ilustracije, izdelane v prepletu slikarsko-risarske tehnike, ki temelji na postopnem oblikovanju motivov z risbo in z vech plastmi nanosov barv, je prejel obe osrednji domachi ilustratorski nagradi.

Pri ilustracijah za Orwellovo Zhivalsko farmo (10 dvostranskih ilustracij, 13 enostranskih ilustracij, naslovna risba) se je Peter Shkerl odlochil za chrno-belo risbo s tushem. Tako je sledil temachnosti pripovedi kratkega Orwellovega romana, v katerem so si tiranski prashichi s pomochjo parol prilastili oblast in sadove skupnega dela zhivalske skupnosti. Risbo s tushem je povezal s toniranjem s chopichem, s shkropljenjem drobnih pikic barve in s prekrivanjem nekaterih detajlov z rdecho barvo, ki simbolno podkrepi in opo­zarja na srhljivost dogajanja. Prashichi, krokar Mojzes, osel Benjamin, konj Boksach, ovce in druge zhivali so glavni junaki ilustracij in nosilci nekaterih chloveshkih lastnosti. Na ilustracijah obchasno srechamo tudi chloveshke like.

Osrednji likovni medij je risba s tushem, s katero ilustratorju uspe zajeti zhivost literarnega dogajanja. Protagonisti so prikazani v rahlo stilizirani realistichni ali pa v karikirani oziroma groteskni interpre­taciji. Chrte se vchasih povezujejo v skupke, s katerimi ilustrator oblikuje posamezne dele motiva in hkrati ustvarja prostorsko globino. Podobno vlogo ima tudi prekrivanje motivov z laviranim tushem. Zaslediti je mogoche zanimive kompozicijske izreze, pri katerih je neporisana belina papirja postala del motivne celote, in nenavadne perspektivichne poglede na motiv. Kadriranje krepi dinamiko doga­janja. Risba s tushem je groba, lahko samo povzemajoche nakazana in celo ekspresivno zaznamovana. Pri Shkerlovem ciklusu ilustracij za Orwellovo Zhivalsko farmo, ki jo smemo oznachiti kot ilustrirano knjigo za odrasle, so se v preprichljivo celoto povezali likovna veshchina, posluh za pisateljevo misel in ilustratorjev predstavni svet.

 

 

 

english