Lives Journal 9

Rajko Shushtarshich

 

BOZHJE OKO

 

»Oko, ki vse vidi – Ciganske karte in vedezhevanje«

 

Posvecheno mojemu profesorju

dr. Jozhetu Goricharju

 

 

Nekoliko pozno sem se lotil tega prispevka, shele zdaj, ko je moj spomin zhe dobro nachet. Moj model je po spominu, kot tak je nezanesljiv, za resno znanstveno shtudijo bi moral poiskati Goricharjev referat. Vendar pri meni ta model ni osrednjega pomena. Predvsem sem hotel ilustrirati sistemski ukrep (ukrep bozhjega ochesa). Ta chlanek je neke vrste uvod v moj naslednji prispevek Linch prek medijev. 

Naj povem she to: preganja me zhe veliko let, pravzaprav zhe kar nekaj desetletij kot moj dolg sposhtovanemu profesorju. Vzemite ga torej z veliko rezervo glede tochnosti navedb, a bistvo bi moralo biti tako, kot je tu opisano.

Bilo je to na nekem znanstvenem simpoziju o »krizi jugoslovanske samoupravne druzhbe« nekako sredi osemdesetih let. V svojem zhivljenju pa sem se udelezhil le dveh. Profesor Jozhe Gorichar, ki je bil takrat she nestor slovenske sociologije, je imel odmeven referat. Seveda je bil sprejet z velikim odobravanjem, da ne rechem navdushenjem. Vsaj name, ki sicer nisem dal kaj dosti na takratne sistemske razlagalce sistema, je naredil izreden vtis. Tako velik, da se njegovega bistva spomnim she danes. Zdaj pa k zadevi, in na koncu she k bistvu referata.

Model je bil (abstraktna shema) predstavitev druzhbene ureditve in seveda hkrati osvetlitev njenih kljuchnih tezhav – problemov. Grafichno ga je Gorichar ponazoril z enakostranichnim trikotnikom:

– zgoraj: drzhava

– desno spodaj: trzhishche

– levo spodaj: samoupravljanje

 

Sledil je slikovit opis, tu ga bom podal le shematsko:

– najprej, kolizije interesov med drzhavo – institucijo mochi in trzhishchem (priblizhno take, kot jih zaznamo she danes z drzhavnim upravljanjem druzhbene lastnine);

– nato, antagonizem med trzhishchem in samoupravljanjem – kot temeljno ideologijo sistema (poseben problem so predstavljali t.im. tehnoliberali 1);

– ter: tezhave med »druzhbenim dogovorom« (t.j. drzhavnim izvajanjem oblasti z neke vrse dekreti) in uveljavljanjem samo-upravnih socialistichnih odnosov 2).

Do tu je bilo vse v redu, bi rekli: nich posebnega, dopustno kritichen in svojski pogled na nasho socialistichno samoupravno stvarnost in njene gospodarske probleme. A po svojskosti podajanja teme je vidno odstopal od vseh drugih referentov.

Nato je sledila she bistvena teza – previdno, sprva kot vprashanje: Kako lahko to funkcionira? Kako da zadeva (opisana in naslikana v modelu) ne razpade, da je ne razzhene. No, za to poskrbi (je poskrbela) Zveza komunistov – partija!

(Na kocu podajanja svojega referata, v prerachunanem dramaturshkem trenutku, je narisal sredi trikotnika she partijo kot: bozhje oko.)

 

DRZHAVA

 

 

SAMOUPRAVLJANJE               TRZHISHCHE

 

Potem se je zgodilo: pripovedoval nam je – kakim trem nadobudnezhem v K. sobi na Inshtitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, takrat zhe na Cankarjevi 1 (danes je to dvorana Slovenskega svetovnega kongresa). ISFU (kasneje ISU) je bila takrat prislushkovana institucija. Vsaj tako je pisalo v Delu – glasilu Socialistichne zveze delovnega ljudstva, bila je namrech nashteta med kakimi shtirimi prislushkovanimi istitucijami (ostale tri so bile dosti bolj pomembne za sistem). Vendar to njega ni vech motilo, zanj prisluh ni bil vech pomemben.

Od nestorja slovenske sociologije je Jozhe Gorichar chez noch postal ne-oseba. Telefoni so prenehali zvoniti, nihche ga ni vech poklical, nekdanji kolegi, znanci, prijatelji so se ga izogibali. ... Da ne nadaljujem z opisom tega sistemskega ukrepa osamitve, izolacije, izlochitve, raje povem nekaj o chloveshki plati zadeve. Bil je vidno prizadet. Sochustvoval sem z njim, moje sposhtovanje do njega je enormno naraslo. Danes se mi zdi, da tako mochno, zato, ker me to chustvo prezhame she vsakich, ko se spomnim te njegove pripovedi.

 

Gotovo ste zhe pomislili, kakshen pa bi bil videti danashnji model – model nashe post-totalitarne druzhbe 3?

To boste morali razmisliti sami, sam sem zhe kar lep chas zunaj sistemskih analiz. Lahko prispevam samo nekaj hipotetichnih opomb:

– drzhava je zamenjala nadsistem: za hip suverena RS, je zdaj v okviru EU:

– trzhishche (pogosteje nastopa v shirshem sklopu – kot gospodarstvo (t.j. ekonomski ali kapitalski subsistem);

– ideologija samoupravljanja je povsem izpuhtela, zamenjala jo je ideologija neoliberalizma oziroma neke njene izpeljanke – prehodna modalnost po slovenski predstavi. A zgolj zachasno, kajti post-post jo bo zamenjala ideologija sistema, ta pa je zdaj EU, RS pa je zgolj majhen podsistem(CHEK) 4 v njej.

 

Oko, ki vse vidish 5, reci, povej mi: Kdo nas zdaj nadzira? Kdo vodi igre sistema? Kdo je zamenjal partijo?

Odgovorite si sami, ali pa poglejte v Ciganske karte.

Moje skromno mnenje: naj igro vodi Edi ali Dedi, kakih bistvenih premen v tej igri (v igrah sistema) ni videti – Ciganska posla v vsakem primeru.

 

 

 

 

_________­­­__

Moje opombe:

1 Partija je budno pazila na razredne sovrazhnike, a to je bilo bolj za zastrashevanje shirokih ljudskih mnozhic, kot pa da bi ti sovrazhniki predstavljali kako resno nevarnost v igrah sistema. Vechji glavobol so partiji povzrochali t.im. tehnoliberali, bili so jechmenchek v bozhjem ochesu.

2 Ko nikakor ni bilo mogoche sprejeti – kar je bilo pravilo, ne izjema – samoupravnega sporazuma v neki pomembni druzhbeni sferi – dejavnosti, je »drzhava« sprejela druzhbeni dogovor, ki je bil v resnici drzhavni diktat oziroma dekret.

3 Po totalitarnem rezhimu je namrech mozhen samo en sistem, ta je: posttotalitarni sistem.

4 Slovenija je imela v Jugoslaviji kljuchno vlogo pri kreiranju samoupravne ideologije – samoupravne stvarnosti!

­­­­­­­­­­­­­­­5 Oko, ki vse vidi – Ciganske karte in vedezhevanje, http://ciganskekarte.net/2010/06/05/oko-ki-vse-vidi/

 

5a Za bodoche svojske analitike sistema, morda she dve razlichici ochesa:

 

             

 

 

 

english